prisotni:člani občinskega sveta Viktor Prosenc, Branko Troha, Janez Komidar, Marko Gorše, Borut Kraševec, Dušan Baraga, Armida Bavec, Franc Truden, Zdenko Truden, Janez Škrbec, Jernej Zabukovec, Anton Strle

opravičeni: Marinko Klanfar, Zdravko ZrimšekSejo je vodil župan Janez Sterle, pozdravil prisotne, ugotovil sklepčnost in v razpravo podal zapisnik prejšnje seje.

Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 295: Občinski svet Občine Loška dolina potrjuje zapisnik svoje 31. redne seje.
za: soglasno

Nato je župan predlagal dnevni red kot v vabilu.

Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 296: 32. redna seja Občinskega sveta Občine Loška dolina poteka po naslednjem dnevnem redu:
1. potrditev zapisnika 31. redne seje
2. pregled realizacije sklepov
3. poročila o poslovanju javnih zavodov in javnega podjetja:
a) Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu
b) Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča – Cerknica
c) Notranjsko kraški regionalni zavod za turizem Postojna
d) JP Komunala Cerknica d.o.o.
4. predlog pravilnika o postopkih in merilih za vrednotenje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Loška dolina
5. letni program ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Loška dolina za leto 2006
6. povečanje cen komunalnih storitev ravnanja z odpadki
7. uvedba priključne moči za vodovodni priključek
8. Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna Občine Loška dolina za leto 2005
9. prometna ureditev
10. pobude in vprašanja
za: soglasno

K 2. točki:

Župan je ugotovil, da so sklepi prejšnje seje realizirani.

K 3. točki:

Uvodoma so poročila podali:
a) Sonja Jozelj, ravnateljica Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg

Andrej Kordiš je povedal, da nadzorni obor predlaga sprejem poročila.

Armida Bavecje vprašala – glede prevoznih stroškov piše, da večina stroškov poravnavajo starši, delno tudi šola – kakšen odstotek? Ni zasledila odgovora na vprašanje, ali 14 mio zadošča za materialne stroške. Pri sofinanciranju programa jo zanima, če se še kakšen dodatni program financira vrazmerju 40% – 60%.

Borut Kraševec na poročilo ni imel bistvenih pripomb, je pa izkoristil priložnost. Nanj so se obrnili starši oz. mamice manjših otrok in sprašujejo, zakaj je prepovedana uporaba igrišča ob vrtcu v popoldanskem času. Predlagal je, da bi dopustili možnost, da se igrišče in igrala uporabljajo, a z določenimi pogoji uporabe, napisanimi na tabli na igrišču. Manjšim otrokom naj bi se omogočila uporaba vsaj v spremstvu staršev. Dodal je, da bi bilo dobro postaviti koše za smeti, ne samo na igrišču ob vrtcu, ampak tudi na stadionu, saj uporabniki pravijo, da nimajo kam odlagati smeti. Je pa apeliral na uporabnike površin, naj smeti pospravijo za sabo.

Sonja Jozelj je odgovorila:

• Prevozne stroške krijejo predvsem starši, v manjši meri ministrstvo, to so prevozi na naravoslovne, športne dneve, predvsem na strokovne ekskurzije. Ministrstvo plača 120 km letno za učenca na predmetni stopnji in 20 km za učence od 1 do 4 razreda. Cena km je 256 SIT, kar pomeni, da je prispevek ministrstva izredno majhen.
• Dodatni program– v okviru tega programe se krije stroške plavalnega tečaja – delno, šole v naravi na Rogli in plavalni tečaj v termah Čatež.
• Prevozi predšolskih otrok –če je cena višja, delno sofinancira šola, gre za dogovor. Te relacije so krajše in strošek ni tako velik, da bi zelo bremenilo starše.
• Glede igrišča ob vrtcu – tam je napis, da je uporaba dovoljena samo za vrtec, ker se v popoldanskem času uničujejo igrala, puščajo (odrasli, otroci) predmete (cigaretni ogorki, steklenice, odpadki). Vzgojiteljice morajo dnevno pospraviti igrišče, preden peljejo otroke nanj.
• Na igrišču je kar nekaj košev, učenci so tedensko zadolženi za čiščenje, čistijo pa predvsem stvari, ki jih puščajo popoldanski uporabniki. Šola učencem ne more dovoliti pobirati nevarnih stvari (steklenice od piva…). Lahko se postavijo dodatni koši, a gre predvsem za kulturo popoldanskih uporabnikov.
• 14,5 mio, ki jihšola dobi s strani občine, skupaj s sredstvi ministrstva je to okvirno 20 mio. Šola s temi sredstva dela gospodarno in v letu 2005 so ta sredstva zadoščala. V letošnjem letu pa kaže, da bo bistveno presežen strošek kurilnega olja.

Župan je dodal, da se po potrebi lahko na stadionu postavijo dodatni koši.

Anton Strle je slišal, da imajo učenci – predvsem v višjih razredih – zahtevo od vodstva šole, da se uredi prostor v šoli za kajenje. Zanima ga, ali je to res in kako je šola to uredila in kako gleda na te stvari.

Sonja Jozelj je odgovorila, da te zahteve še ni slišala. Če bi bila šola dolžna pripraviti prostor za kadilce, bi bilo to mogoče za zaposlene, vendar je to javna ustanova in kajenje je absolutno prepovedano.

Anton Strle je še vprašal, kako šola reagira, če opazi učenca , da kadi izven šole.

Sonja Jozelj je povedala, da imajo pravico kontrolirati učence le v stavbi in šolskem okolišu.

Borut Kraševec se je zahvalil ravnateljici, vendar ponovno vprašal- vprašanje je veljalo tudi občinski upravi, kako bi se lahko kljub težavam omogočila uporaba igrišča za otroke. Mogoče bi bilo potrebno razmisliti o postavitvi igral na neki drugi površini, izven vrtca.

Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 297: Občinski svet Občine Loška dolina se je seznanil s poročilom o poslovanju javnega zavoda Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu za leto 2005.
za: soglasno

b) Olga Doles, namestnica direktorja ZD dr. Božidarja Lavriča – Cerknica

Andrej Kordiš je v imenu nadzornega odborapredlagal, da Občinski svet poročilo sprejme.

Armida Bavec je povedala, da je poročilo prebrala z velikim zadovoljstvom, ker je zelo pregledno in razumljivo za laika. Vprašala je – str.10 – tabela – pod reprezentanco so ostali stroški. Ne gre za velik strošek, ampak velik skok in zanimajo, za kaj gre. Zanima jo – storitve drugih zavodov – kam naš ZD pošilja na preiskave. Vprašala je glede mrliške ogledne službe- dr. Klančarjeva je opozorila, da občine še niso pristopile k podpisu pogodb za to delo. Na str. 19 je g. Klančarjeva opozorila na nedopustne pojave – preseganje programa na splošni ambulanti – od kod se je to pokrivalo? Enako tudi na nenujnih reševalnih prevozih in nedoseganje na šolski ambulanti – ali je že pripravljeno, kako se bo to reševalo? Računovodsko poročilo – str. 4 je zasledila, da je imela Občina Loška dolina neplačan račun za mrliški ogled in najemnino – kakšno najemnino?

Olga Doles je odgovorila:

• Ostali zavodi– gre za laboratorijske storitve, ki jih zavod ne opravlja doma (imunološke preiskave).
• Za mrliško pregledne službe so pogodbe bile podpisane, vendar ne pozna veljavnosti pogodb. Ljubljanski zdravstveni domovi – tam mrliško pregledno službo opravlja sodna medicina, na podeželju pa so za to delo pooblaščeni družinski zdravniki.
• Glede preseganje programa– gre predvsem za problem dostopnosti pacienta do ambulante. To je slabo za zdravnike, ker tega ne morejo omejevati. Zavarovalnica predpiše število količnikov na leto, kar pa je težko načrtovati. ZZZS ne plača ne nedoseganje programa in ne preseganje programa, je zelo neprilagodljiv in se glede količnikov z njimi ne da pogovarjati

.

• Glede nedoseganja programa našolski in predšolski kurativi – mogoče je realizacija malo manjša tudi zaradi specializacije pediatra.
• Nenujni reševalni prevozi se financirajo na 4 nivojih – dializni se financirajo točno po osebah, urgenca se plača pavšal, pri nenujnih in kontrolnih prevozih pa je problematika malce širša. Sploh zdaj, ko se onkološki bolniki vozijo na kemoterapijo ambulantno. Na račun teh prevozov so znižali ostale nenujne reševalne prevoze, čeprav je moral nek denar ostati, ker se je zmanjšala hospitalizacija. Da je situacija še bolj zamegljena, so kilometre pretvorili v točke, dodali štartnine… Pri onkoloških pacientih je vse plačano iz obveznega zavarovanja, pri ostalih pa 30% iz obveznega, 70 pa iz prostovoljnega zavarovanja. Če zavod onkološke paciente presega, ne bodo dobili plačane razlike, če presegajo ostale prevoze, pa dobijo plačilo iz zavarovalnic.

Danica Zrim je odgovorila, da gre za najemnino za zobozdravstveno ambulanto dr. Šega Novakove.

Svetniki so sprejeli:SKLEPšt. 298: Občinski svet Občine Loška dolina se je seznanil s poročilom o poslovanju javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica za leto 2005.
za: soglasno

c) Joško Štajer, direktor Notranjsko – kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna.

Andrej Kordiš je v imenu Nadzornegaodbora predlagal sprejem poročila.

Armida Bavec je glede izobraževalnega programa za turistične vodnike vprašala, koliko teh ljudi iz naše občine se usposablja. Zasledila je, da je zavod pisno povabil nove partnerje –ali gre za v gradivu navedene partnerje ali kakšne druge? Poglavitna težava pri poslovanju tega zavoda je neposluh občin ustanoviteljic – prosila je za podrobnejšo obrazložitev – s kakšnim deležem naj bi pristopila občina Loška dolina. Zanimalo jo je, ali zavod sodeluje z RRA iz Pivke, da se zadeve nebi podvajale, da bi si pomagali pri pridobivanju sredstev.

Joško Štajer:

• Izobraževalni program je potekal od februarja do aprila. Udeležencev je bilo 31, izbirali so jih iz vseh regij in iz Loške doline niso našli nobenega kandidata. Ta program je nekaj stal in vsak se je moral obvezati, da bo opravil potrebne ure. Uspešen zaključek tega programa ne pomeni avtomatično pridobitev licence turističnega vodnika.
• V projektu “Na lepše” je partnerjev veliko več, kot je navedenih na strani 10, bilo jih je 45 iz regije.
• Zavod za turizem je eden o soustanoviteljev RRA Pivka. Delo RRA in Zavoda za turizem se prepleta, dobro sodelujejo.
• Zavod od svojih ustanoviteljic potrebuje samo sredstva za osnovno delovanje, vse ostalo pridobivajo na tržišču oz. pri dostopnih virih. Bili so med prvimi, ki so pridobili sredstva iz strukturnih skladov. Težava je v tem, da na eni strani pridobivajo sredstva za projekte, nimajo pa sredstev za osnovo delovanje. V letošnjem letu je edino Občina Postojna zagotovila sredstva v višini 6 mio. Zadevaje izredno resna, gre tudi za pogodbene obveznosti do evropskih sredstev. Prioritete v turizmu se razlikujejo od občine do občine, zavod na regijo gleda kot na celoto in vse projekte dela za celotno regijo, ne za posamezne občine. Trenutno zavod izvaja postavitev 110 km dolge pohodniške poti “Krpanova pot”, ki se začne v Pivki, preči Javornike, gre skozi Dane, Iga vas, … Markovec, Knežja Njiva, Metulje… K projektu je pristopila tudi Občina Loška dolina, otvoritev poti bo v mesecu avgustu. Transverzala bo ena najlepših v Sloveniji, ob tem izide pohodniška karta 1:30.000, istočasno izide (25.7.) 350 strani obsežna knjiga o Notranjski (Dober dan, Krpanova dežela). V tej knjigi so opisane vse občine – vse to se financira iz sredstev EU.

Svetniki so sprejeli:SKLEPšt. 299: Občinski svet Občine Loška dolina se je seznanil s poročilom o poslovanju Notranjsko – kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna za leto 2005.
za: soglasno

d) Stojan Franetič, direktor JP Komunala Cerknica d.o.o.

Andrej Kordiš je v imenu Nadzornega odbora predlagal sprejem poročil.Opravičil se je svetnikom, ker zaradi časovne stiske niso dobili pismenega poročila oz. zapisnika seje Nadzornega odbora.

Branko Troha je dejal, da če ga spomin ne vara, je bil programu sanacije priložen tudi program prestukturiranja zaposlenih. Porast je enak porastu plač, stroški dela somanjši, kot so bili. Podjetje ima izgubo, v kolikor se bo posodabljalo na isti način, kot zdaj, bo izguba še večja. Pr bilanci stanja so se stvari bistveno poslabšale, terjatve so večje. Glede pokrivanja izgube, je bilo rečeno, da se bo pokrivala tam, kjer je nastala – tako piše v statutu- in ne iz sredstev dobička. Izgube je še 25 mio in optimistično je pričakovati, da bo pokrita v letu 2006 in 2007, kot je planirano. Nekatere stvari so planirane na pričakovani dvig cen. Že večkrat je vprašal, kako je z odvozom greznic. Praktično je tako: delovni čas je od 7. do 15., odvoz je zelo drag. On na tak način kanalizacije v Viševku ne rabi. Če nekdo prazni greznico 3x, 4x letno, bo to zneslo 120.000, SIT. Za to ne bo glasoval.

Župan je glede izgube opozoril, da je v odloku o ustanovitvi javnega podjetja točno določeno kritje izgube in delitev dobička.

Stojan Franetič:

• Število zaposlenih je bilo 2002 leta 61, v letu 2003 pa 56. Izkaz izida – izguba iz leta v leto raste, podjetje je že v lanskem letu pripravilo predlog za dvig cen, ki pa ga država zavira.
• Konec leta se vedno povečajo terjatve in sicer na račun porabe taks, že v začetku leta pa se terjatve bistveno zmanjšajo.
• Odvoz greznic je v Loški dolini rešen, urnik je pripravljen skupaj z občino. Bazen ni velik. Cena je visoka, vendar je tudi tu izguba in jih bo potrebno še dvigniti.

Armida Bavec je vprašala, do kdaj je soglasje za deponijo na Rakeku. V letu 2005 je napisano, da se je veliko uslužbencev izobraževalo – koliko se jih je usposabljalo za pridobitev kvalifikacije in kakšne kvalifikacije so pridobivali in ali je bilo v celoti financirano s strani podjetja? Direktor opozarja, da občini uničujeta svoje lastno podjetje. Ali ima vodstvo Komunale pripravljen plan B, če do predvidenih podražitev ne pride? Upoštevati je potrebno tudi to, kar je opozoril Branko Troha in sicer da je od leta 2003 ostalo enako število zaposlenih – ali so predvidene mehkevariante za zmanjševanje zaposlenih? Mogoče bi bilo potrebno razmisliti, da bi se izgube pokrivale iz tržne dejavnosti. Zasledila je, da je v preteklem letu komunala povečala prihodke v okviru dejavnosti za 12% – glede na to je presenečena nad izgubo. Presenetilo jo je tudi, da je slabši rezultat na področju vodooskrbe zaradi 9,06% zmanjšane prodaje vode na področju občine Loška dolina. Zasledila je, da občini še nista prenesli v upravljanje komunalne infrastrukture in da vaški vodovodi obratujejo brez dovoljenj. Zanima jo, koliko sredstev je podjetje dobilo za izvajanje investicije v Loški dolini (javna razsvetljava).

Stojan Franetič:

• Dovoljenje za deponijo Rakek je trenutno izdano do 31.10.2007. Je pa možnost podaljšati do leta 2009 za tiste, ki izvajajo prilagoditev deponije.
• Za izobraževanje je bilo leta 2005 namenjenih več sredstev ( usposabljanje zaposlenih), del sredstev so dobili preko državnega razpisa.
• Plan B– glede posluha občin in države: ni posebne strategije, strategijo podjetje izvaja že zdaj in sicer s tržno dejavnostjo. Dovoljena so povišanja cen, če se prikaže nova storitev.
• Število zaposlenih v podjetju je zmanjšano z redno in predčasno upokojitvijo.
• Izgubo– pokrivanje vidijo v povečanju cen (npr. cene na komunalnih odpadkih niso dvignili že 8 let).
• Pri vodi prihodki padajo, ker pada prodaja vode, stroški vzdrževanja sistema pa so enaki.
• Podjetje opozarja na pogodbo o upravljanju, kar je tudi pogoj za dvig cen. Druga zadeva pa je amortizacija.
• V Loški dolini problem vaških vodovodov ni pereč, občine so glede na zakonodajo dolžne prevzeti vaške vode in jih dati v upravljanje.
• Za investicije v javno razsvetljavo v lanskem letu v občini nima trenutno podatka, za vse investicije v Loški dolini v letu 2005 pa je bilo okoli 10.000.000.

Branko Troha je vprašal – cena izhaja iz financiranja služb Komunale. Sklep Občinskega sveta je bil o ključih za to – kdaj bo to narejeno?

Viktor Prosenc je komentiral delovni čas za praznjenje greznic – če bodo hoteli zaslužiti, bodo praznili tudi ob drugih urah.
Glede HACCAB sistema ni veliko več materialnih stroškov, potrebno je le izobraževanje in sistem ne bo vplival na izgubo.

Stojan Franetič:

• Ključi delitve stroškov uprave se delijo po ključih, ki so bili določeni v letu 2002. Strinjal se je, da so ključi mogoče za prevetrit in dodal, da je to naloga skupščine.
• Cena praznjenja greznic je velika, vendar le tako podjetje ne dela izgube.
• Z manjšim številom ljudi naredijo dosti večje prihodke, ne reče pa, da ni še rezerv v podjetju.
• Glede urnika praznjenja greznic– urnik ni zabetoniran in ga je možno prilagoditi potrebam trga. Trenutno je urnik prilagojen tehnološkim zahtevam.
• Glede HACCAB sistema se strinja, da ne gre za velike stroške, pogojuje pa bolj urejene in bolj vzdrževane objekte.

Svetniki so sprejeli:SKLEPšt. 300: Sprejme se poročilo o poslovanju JP Komunala Cerknica d.o.o. za leto 2005.
za: soglasno

K 4. točki:

Uvod k točki je podala Danica Zrim.

Marko Gorše je v imenu komisije za družbene dejavnosti predlagal potrditev pravilnika.

Armida Bavec je opozorila, da ni potrebno vseh dopisov kopirati in kopičiti gradiva. Povedala je, da se je pravilnika lotila podrobneje, ker je po elektronski pošti prejela prošnjo, naj to naredi ter posredovala pripombe:

• 3.člen, 3. alinea – kdo določi, na osnovi kakšnega pravilnika, če je kulturni projekt v javnem interesu;
• 3.člen, zadnja alinea – kako se dokaže nepridobitni značaj (kaj je z vstopninami, prostovoljnimi prispevki, donatorskimi sredstvi);
• 4.člen, zadnji stavek – kaj pomeni izraz “širši javnosti”;
• 6.člen – za besedilom “Občina Loška dolina vsako leto” dodati besedilo “najpozneje 30 dni po sprejemu občinskega proračuna”;
• 7.člen – kdo je predstavnik občine v strokovni komisiji, ali to ni komisija za družbene dejavnosti, namesto predstavnika občine bi dodala “predstavnik ZKO”;
• 8.člen, c) – na koncu stavka dodati “in s sklepom imenuje strokovno komisijo”;
• 8.člen, e) –besedilo “ki je določen v javnem razpisu” zamenjati z besedilom “v roku 15 dni”
• 8.člen, f) – opozorila, da na predlog komisije župan s sklepom zavrže, čeprav bi se ji zdelo bolj prav, da je na prvi stopnji direktor občinske uprave, nato župan;
• 8.člen, g)- besedo “izbere” zamenjati z besedo “ovrednoti”, predlagala, da direktor občinske uprave izda odločbo oz. sklep, na katerega lahko izvajalec v navedenem roku vloži pritožbo na župana ali na občinski svet;
• 8.člen, h)- besedilo “strokovna komisija” zamenjati z besedilom “na predlog strokovne komisije župan”;
• 8.člen, k) – 8 dni zamenjati s 15 dni;
• 8.člen, l) – na kocu dodati besedilo “po pravnomočnosti pogodb”;
• 8.člen, m) – na koncu dodati besedilo “preko poročil”;
• 9.člen – črtati prvi stavek in v zadnjem stavku na koncu dodati besedilo “in objavljeni na spletu”;
• 10.člen – za besedilom v prvem stavku “župan” dodati “po pravnomočnosti odločbe”;
• 10.člen – kaj pomeni izraz “kulturna dobrina” v predzadnjem stavku;
• 10.člen, zadnji stavek – z aneksom k večletni pogodbi ni razvidna poraba sredstev;
• 11.člen, prvi stavek – za besedilom “se praviloma izvede” dodati besedilo “neposredno pred ali”;
• 11.člen – poročila morajo biti izdelana v 30 dneh po zaključku, poročila morajo biti naslovljena na tistega, ki je pogodbe sklepal – na župana;
• 12.člen – za besedilom “po tem pravilniku so” dodati besedilo “kulturne prireditve in”;
• 12.člen – črtati besedilo “vsaj 9 mesecev”, za besedilom “najmanj 2 nastopa” dodati besedilo “ali organizirani prireditvi”;
• 12.člen – kaj so pregledne območne revije( velja za izraz tudi v drugih členih);
• 12.člen, na koncu dodati besedilo “ali s svojim nastopom sodeluje na prireditvi občine”;
• 13.člen, a) – 13. alinei dodati “ali posameznik”;
• 13.člen, I. skupina – kaj pomeni v “širšem okolju”, kakšne so večje občinske prireditve;
• 13.člen, predzadnja alinea – za besedo “izvaja” dodati besedilo “ali organizira izvedbo del”;
• 13.člen, I. skupina, zadnja alinea –besedo “oziroma” zamenjati z besedo “ali”, vprašala, ali gre za interventne skupine:
• 13.člen – kdo bo ocenil, kaj je visoko kakovostno;
• 13.člen, III. skupina – kaj pomeni izraz povprečna kakovost, ali sem sodijo šolski pevski zbori in dramske skupine;
• 13.člen, IV. skupina – kaj glede na velikost občine pomeni “samo domači kraj”, črtati besedo “redno”, kako je opredeljena “povprečna kakovost”;
• 13.člen, III. skupina – črtati besedilo “tam dosegajo povprečno kakovost izvedbe svojih programov”;
• 13.člen, IV. skupina – črtati besedo “redno” in besedilo o kakovosti;
• 13.člen, c) – v prvi alinei merilo ni pravo, upoštevati društva tudi v primeru, ko so samo organizator;
• 13.člen, d) – kadar izvajalec nastopa kot predstavnik slovenske kulture, dobi sredstva ministrstva, zato je potrebno dodati, da je dolžan predstavljati tudi občino;
• 16.člen, prva alinea – glede na velikost občine je neprimerno ločevanje “krajevne” in “občinske” prireditve, črtati zadnjo in predzadnjo alineo;
• 18.člen– črtati besedo “do” 10 točk;
• 18.člen, 4. alinea – za vse samo 10 točk;
• 19.člen, prva alinea – za besedilom “stroški avtorskih honorarjev” dodati besedilo “preko AAS”;
• 22.člen, prvi stavek – besedo “trajno” zamenjati z besedilom “najmanj tri pretekla leta” ter besedo “ter” zamenjati z besedo “ali”;
• 23.člen – podrobneje definirati;
• 24.člen – črtati, novo besedilo “V 30 dneh po uveljavitvi tega pravilnika se objavi javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti iz proračuna občine Loška dolina za leto 2006.”
• 25.člen – besedo “naslednji dan” zamenjati z besedo “15. dan”.

Župan je spomnil na 18. člen poslovnika, kjer je razprava posameznega člana omejena na 5 minut. Opozoril je tudi, da ne teče beseda o odloku, temveč o pravilniku in v 69. in 76. členu piše, kako se sprejema pravilnik. O pravilniku bo potrebno razpravljati po posameznemu členu in o njem tudi glasovati. Dodal, da je bil pravilnik usklajen z društvi in zavodi, torej je bil v širši razpravi na področju kulture.

Armida Bavec je replicirala na to, da je bil pravilnik usklajen. Ponovno je povedala, da je dobila telefonske klice in elektronsko pošto, ker je bilo društvom namignjeno, da pravilnik je tak kot je in sprememb ne bo.

Župan je ponovno povedal, da je bil pravilnik v razpravi in da je pravzaprav izdelek udeležencev v kulturi.

Marko Gorše je povedal, da se ne spozna na kulturo toliko, kot predhodnica in razmišljal je, kaj je pravzaprav namen njenega izvajanja. On bi to povedal tako, da mu pravilnik ni všeč in da zanj ne bo glasoval. Glede na usklajenost pravilnika pa bo podprl predlagan pravilnik, brez ene same spremenjene vejice. Ne trdi, da je pravilnik idealen, vendar bo potrebne popravke pokazal čas, ko bo videti, kako se bo izvajal v praksi. Podobno je bilo na športnem področju. Predlagal je, da se pravilnik da na glasovanje. Če ne bo sprejet, pa se lahko razpravlja za vsak člen posebej.

Viktor Prosenc je dejal, da če pride pravilnik na občinski svet, se je vsak svetnik dolžan opredeliti. Če bodo na občinskem svetu sprejeli slabpravilnik, bodo občani rekli, da intelektualne sposobnosti svetnikov padajo po določenem času.

Danica Zrim je povedala, da jo čudi, zakaj Armida Bavec ni posredovala pripomb, ko je bil pravilnik še v obravnavi oz. zakaj tisti, ki so vprašanja posredovali Armidi Bavec, teh niso posredovaliobčinski upravi. V kolikor se bodo pokazale težave v praksi, se bo naredilo spremembe. Pripomb je bilo preveč, da bi razložila vsako posebej. Odgovorila pa je na nekaj vprašanj: javni kulturni program je program tistih, ki izvajajo dejavnost, ostali programi pa se sofinancirajo v sklopu delovanja društva in zvez.

Armida Bavec je menila, da na občinsko upravo nima kaj replicirati, vendar so jo klicali ravno zaradi tega, ker so ji rekli, da jim je bilo s strani občinske uprave rečeno, da sprememb ne bo.

Anton Strle je menil, da je Armida Bavec povedala svoje poglede, on ima pripombo na 18. člen, ki opredeljuje kvaliteto izvajanja. Ne strinja se s predlagano spremembo Armide Bavec, on bi predlagal oceno od 1 do 10.

Zdenko Truden je povedal, da ima nekaj izkušenj s pravilnikom na področju športa in ve, kako je narejen pravilnik lahko kritizirati. Rekel je, da je merodajno to, da sta pravilnik podprla ZKD in JSKD.
Izpostavil je 6. člen, kjer je Armida Bavec predlagala 30 dni, ampak smiselno je postaviti mejo. V 16. členu – raven prireditve, umestil bi regijsko raven z oceno 15 točk.
Prosil je, da se nekatere stvari ne rešujejo za govorniškim odrom, ampak izven sejne sobe.

Župan je predlagal glasovanje, ali se seja nadaljuje in se zaključi razprava na to točko ali se točka nadaljuje na naslednji seji in v sprejem predlagal sklep, da se seja občinskega sveta nadaljuje pri tekoči točki, ki pa ni bil sprejet, saj za ni glasoval nihče, proti pa 2.Župan je sejo ob 22,20 uri zaključil.

Zdenko Truden je podal proceduralni predlog ni sicer določitev datuma naslednje seje.

Župan je povedal, da poslovnik ne predvideva nadaljevanja seje in zagotovil je, da bo naslednja seja najkasneje treh tednih.

zapisala: Andreja Buh
Župan: Janez Sterle