Občine v porečju Ljubljanice so 22. marec – Svetovni dan voda v zadnjih letih obeležile s prireditvijo Moja reka praznuje. Ta je  posvečena reki Ljubljanici kot vodni žili, habitatu, plovni poti, arheološko-zgodovinskem prostoru ter velikokrat mističnem prostoru doživljanja narave in arhetipu vodnega sveta. Nastala je pred 9 leti na pobudo Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski iz Borovnice in združuje poljudno-znanstvene, tehniško-tehnološke in umetniške vidike obravnavanja fenomena vode kot prasile, pogoja življenja in življenjskega prostora z izzivi obvladovanja upravljanja z vodami, čiščenja odpadnih voda in zagotavljanja zdrave pitne vode za vse. V zadnjih letih se je s sodelovanjem kulturnih društev in umetnikov iz Borovnice in z Vrhnike, priznanih strokovnjakov ter Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje in Tehniškega muzeja Slovenije uveljavila kot skupna prireditev v čast reki sedmih imen. Reki, ki zbira vode goratih povirij zelenega krasa, da preko vijugastih meandrov na kraških poljih bučaje poniknejo v skrivnostne globine kraškega podzemlja in potem na obronkih kraških polj in Ljubljanskega barja skozi obrhe, bruhalnike in kraška okna spet ugledajo luč sveta ter se nazadnje združijo v reko, ki preči Ljubljansko barje, skozi okljuk pod grajskim hribom razgiba glavno mesto in se kmalu zatem izlije v Savo.

Nenavaden in nenormalen čas, v katerem živimo, nam ne omogoča enostavnega nadaljevanja že tradicionalnega praznovanja rojstnega dne Ljubljanice. Ta vmesni čas med staro in novo normalnostjo kaže izkoristiti za spomin na največji in še ne povsem končan projekt v celotnem porečju Ljubljanice. Projekt, katerega namen je, da kolikor to sodobna tehnologija omogoča, očistimo njene vode nesnage, ki prihaja iz naših odtočnih cevi in tovarniških odtokov. Projekt, ki je kot še nobeden do sedaj povezal vseh občine v porečju Ljubljanice in ki navsezadnje simbolizira skrb in materialno podporo, ki jo združena Evropa v širokem okviru varovanja okolja namenja tudi varovanju voda.

Za večino prebivalcev večjih naselij v porečju Ljubljanice je danes samoumevno, kar je pred tem projektom veljalo za drago in komajda uresničljivo – zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki omogoča, da se vode Ljubljanice po dolgih desetletjih spet lahko približajo standardom čistosti, ki veljajo za kopalne vode. Po mnogih desetletjih ravnanj s potoki in rekami kot kloakami in kanali za odplakovanje nesnage, si danes ob Ljubljanici in njenih pritokih lahko spet privoščimo radosti, ki jih je Ivan Cankar tako mojstrsko opisal v črtici 11. šola pod mostom. Radosti, ki so bile znane vse do generacij naših dedov in ki smo jih skorajda pokopali – radosti otroškega čofotanja in igre ob bregovih reke, čolnarjenja, potapljanja v tolmune, lovljenja rib in čudenja nad svetom, ki nas, čeprav ni po naši meri in nas presega, radostno sprejema vase.

Zato je letošnji Svetovni dan voda prava priložnost, da se spomnimo projekta Čista Ljubljanica- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Ljubljanice. Skupna vrednost projekta, ki je bil v med leti 2012 in 2016 načrtovan in izveden v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika je presegla 70 milijonov evrov. Projekt je bil delno financiran iz Kohezijskega sklada, delno ga je financirala Republika Slovenija, delno pa so stroške pokrili občinski proračuni. Enako velja za projekt zbiranja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v občini Log-Dragomer, ki je še v teku in katerega vrednost je ocenjena na slabih 12 milijonov evrov.

Projekt je obsegal izgradnjo novih ali prenovo starih čistilnih naprav (v nadaljevanju: ČN) ter izgradnjo kanalizacijskih sistemov. Skupaj je bilo zgrajenih ali prenovljenih 7 ČN in 7 kanalizacijskih sistemov, v gradnji pa sta 8. kanalizacijski sistem in 8. ČN.

Skupna kapaciteta vseh sedmih že zgrajenih ČN naprav je 80.200 PE (populacijskih enot), skupna dolžina zgrajene kanalizacije pa je 88.793,84 m. Zgrajenih je bilo 22 črpališč in 5 vakuumskih postaj. K temu bo potrebno po izgradnji kanalizacije in čistilne naprave v občini Log-Dragomer v letu 2022 prišteti še skoraj 10 km kanalizacije in čistilno napravo za 5.000 PE in sredstva v ocenjeni vrednosti 17,6 milijonov evrov ( z DDV).

Koristi in s tem upravičenost projekta Čista Ljubljanica se kaže na širšem okoljskem, družbenem, razvojno gospodarskem in socialnem vidiku v porečju Ljubljanice. Mednje sodijo:

• ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti in s tem:
• izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev
• povečanje kakovosti življenja prebivalcev,
• izboljšane možnosti za razvoj podeželja zaradi ureditve osnovne komunalne infrastrukture ter seveda
• izboljšanje kakovosti vode v sami reki Ljubljanici in njenih pritokih, se pravi na območju, bogatem z naravnimi znamenitostmi, kot so Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, presihajoča jezera na Pivškem, Postojnska jama, Planinsko polje s Planinsko jamo in ponori, izvir Ljubljanice z Ljubljanskim barjem ter območji Nature 2000 ob Ljubljanici in njenih pritokih.

Urejeno kanalizacijsko omrežje zagotavlja čistejše naravne vire, ki omogočajo pestrost živega sveta. Le na čistih tleh, v katerih je zdrava prst in voda lahko uspevajo zdrave rastline (divje in gojene). Čista tla in vode ter zdrave  rastline omogočajo tudi razvoj zdravih živali (divjih in gojenih). V zdravih tleh in vodah je tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst precej večja kot v onesnaženih. Različni življenjski prostori, različne rastlinske in živalske vrste pa pomenijo tudi višjo stopnjo naravnega ravnovesja, ki je ključno tudi za nas ljudi. Ljudje potrebujemo čisto vodo in čista tla, v katerih uspeva naša hrana in s katero se hrani naša hrana. Tudi mi potrebujemo številne divje rastline in živali, ki niso naša hrana, jo po tako ali drugače omogočajo (divji opraševalci, plenilci škodljivcev… ).

Projekt Čista Ljubljanica je tako pomembno izboljšal čistost vode na Ljubljanskem barju. K še bolj čisti vodi lahko prispevamo tudi sami s tem, da v odtoke ne zlivamo snovi, ki otežujejo delo ČN, uporabljamo biološko razgradljiva čistilna in kozmetična sredstva, kupujemo oblačila, pri pranju katerih se v vodo ne odvaja mikro-plastika ipd. Vse pa ni le v naših potrošniških izbirah in gospodinjskih ravnanjih. Izogniti se je potrebno tudi širjenju dejavnosti, ki ogrožajo neoporečnost vode na vodno-varstvenih območjih. Prav tako ni vse le čisti vodi in prsti. Enako moramo poskrbeti tudi za vodne in obvodne habitate in za možnosti, da jih spoznavamo in občudujemo, ne da bi jih ogrožali in motili divje rastline in živali, ki imajo v njih svoj dom.

Projekt čista Ljubljanica – kratka predstavitev čistilnih naprav