Ostrnice, izročilo naših prednikov, ponosno pokončne, včasih sklonjene pod težo bremena, ki so jim ga naložile skrbne roke…
Iz objema meglic, se skrivnostne silhuete po travnikih zasajenih skulptur, prebujajo v poletna jutra. Stegujejo se proti soncu, da ogreje in osuši njihova premrla telesa. Nastavljajo se vetrovom, da kuštra njihove skrbno “očesane” postave. Vedno bolj osamljene se ozirajo za sebi enakim. S svojimi ostrimi vrhovi prebadajo oblake nevihtnega neba. Spogledujejo se z mogočnim Snežnikom. Ob pesmi čričkov zrejo za odhajajočim dnevom. Ko izpolnijo svoje poslanstvo, ostanejo goli skeleti, ki željno pričakujejo novih senenih ogrinjal…
Kolikokrat jim bo pričakovanje še izpolnjeno?
S temi besedami je Borut Kraševec povabil na otvoritev svoje razstave fotografij ostrnic, ki je bila pravzaprav uvod v tridnevne prireditve “V deželi ostrnic”, ki jih je v času od 29. junija do 1. julija 2007 organizirala Občina Loška dolina.
Otvoritev razstave so s svojim petjem obogatili člani Pevskega društva Slavček z gostjama Tejo Stegel in Andrejo Mele. Za razstavo fotografij Boruta Kraševca lahko rečemo, da je poklon naravi, koncert “Slavčkov” pa je bilhvalnica ljubezni. Čudoviti večer!
Najpestrejše dogajanje “V deželi ostrnic” je bilo v soboto, saj se je zvrstilo cel niz različnih kulturnih, športnih in etnoloških aktivnosti.
Na turnirju so se pomerili šahisti in kot absolutni zmagovalec je s turnirja odšel Viktor Kraševec. Na orientacijskem pohodu v organizaciji domačih skavtov so slavo odnesla dekleta ( ekipa “3 ženske.com”), ki so spretno, hitro (in mogoče tudi z malo ženske zvijačnosti) premagale moško konkurenco.
V športnih igrah so se pomerili tudi upokojenci in pokal zadržali domačini. Je pa Društvo upokojencevLoška dolina pripravilo tudi prijeten kulturni program, saj so imeli v gosteh prijatelje iz cele Notranjske.
Sredi popoldanske vročine pa so na prizorišče prispeli gozdarji z v “tajsl” vpreženimi konji in prikazali “šlajsanje” lesa na način, kot so to počeli naši pradedje. Pomagali so sis cepini in “hendukom”, hlode “pajsali” in jih po “legah” spravili na voz. Ko so hlode primerno potrdili in “našponali” verigo, so si privoščili gozdarsko malico.
Komentarji Jakoba Levca so pripomogli k razumevanju početja gozdarjev, a le, če si bil tam in dogajanje tudi videl. Nemalokateri obiskovalec namreč ni razumel starih besed, mnogi so nekatere slišali celo prvič v življenju.
Niso pa imeli s tem težav člani ekip, ki so se po prikazu pomerili v igrah med ostrnicami. V zdevanju ostrnice, pajsanju in valjenju hloda so se pomerili skavti, domačini iz Šmarate in veterani iz Loške doline. Igre so bile zahtevne in tudi fizično naporne, za zmago pa so bile le odločilne izkušnje in slavili so veterani.
Poseben dogodek je bilo tudi postavljanje ostrnice velikanke, ki sta jo na prizorišču postavila in zdela brata Janez in Franc. V pomoč jima je priskočil upokojenec Adolf, ki je v svojem življenju zdel veliko ostrnic in obiskovalci smo lahko občudovali skoraj pet metrov visoko velikanko.
Ob vsem pestrem dogajanju pa so obiskovalci prireditve lahko obiskali tudi tržnico, kjer je bilo moč kupiti lesene in lončene izdelke domačih obrtnikov, se posladkati zmedom in drugimi medenimi dobrotami ali poskusiti domače žganje z borovnicami, malinami, brinjem in še čim. Tudi za otroke so se našli pripomočki za risanje, oblikovanje, ustvarjanje, lahko pa so kar kupili sliko ali fotografijo. Na tržnici je bilo moč zvedeti, kakšna je turistična ponudbana tem koncu Notranjske, kaj počnejo smučarski tekači in biatlonci in vse (ali skoraj vse) o vzreji kraškega ovčarja.
Pikico na i pa so dodale gospodinje, na katerih stojnicah je najbolj dišalo: po potici, “štrudlu”, piškotih takih in drugačnih in sveže valjanih jušnih rezancih.
Ko je padel mrak, pa je sledila težko pričakovana razglasitev rezultatov akcije “Naj vas, naselje, hiša 2007”. Vse vasi in naselja v Loški dolini so se v letošnjem letu mnogo bolj potrudili kot v preteklem, očistili so lastna dvorišča in javne površine v vaseh, pospravili (ali kot je rekel eden odčlanov strokovne komisije – “kam neki so skrili”) orodje in kmetijske stroje, ocvetličili hiše in vrtove. Trudili so se mnogi, a zmagovalec je lahko samo eden. In ostrnico za najbolj urejeno vas v Občini Loška dolina po izboru strokovne komisije je prejela Babna Polica, med naselji pa je ostrnica odšla v novi del Pudoba. Komisija je nagrado za najbolj urejeno individualno hišo z okolico podelila družini Cejan iz Pudoba, obiskovalci spletne strani loska-dolina.net pa so za naj vas izbrali Sveto Ano pri Ložu, za naj naselje pa Ograde.
Prvi julijski dan so bili na prireditve najprejvabljeni otroci. Preizkusili so se v pastirskih igrah: prenašanju peharjev na glavi, poligonu, prenašanju vode, nošenju na žlici, skakanju v vreči in metanju češarkov in se ob tem neznansko zabavali. (Predvsem, ko se je v skakanju v vreči poskusil kakšen od staršev in pri tem prav veselopadel.)
Kasneje pa je dogajanje obiskovalce popeljalo v pozno 15. stoletje.
Blagorodni gospod, ki je zaradi turške nevarnosti Ložu podelil mestne pravice, je odredil tudi tržni dan in poslal natančna navodila, kako je potrebno na ta dan postopati.
Trgovanje je potekalo pod budnim očesom gospoda Lamberga in njegovih pomočnikov, ki so pazili na pošteno delo obrtnikov in trgovcev, tržnico pa so poleg plemstva obiskali tudi vitezi, meščani, kmetje, otroci, trubači in trubadurji.
Vitezi so se ustavili pri mečih, ščitih, drugi viteški opremi; meščani (predvsem meščanke) so siogledovali nove čevlje, se ustavili pri tkalki, izdelovalki nakita iz brona in zlata, in lectarju ter nakupili uporabne lesene izdelke; kmetje pa preizkušali trdnost pletenih košar in glinene posode ter pri zeliščarici iskali pomoč za svoje tegobe.
Otroci so se – kot vedno – najraje igrali. Hodili so s hoduljami, igrali ristanc in kamenčkanje, preizkusili svoje moči v vlečenju vrvi. Spretnejši so oblikovali iz gline, izdelovali čestitke, krone, ščite in grbe iz papirja in vezli. Najspretnejši pa so se lotili slikanja, izdelovanja nakita in marmoriranja.
Blagorodni gospod Lamberg je bil s potekom trgovanja zadovoljen in ogled je zaključil s posebno slovesnostjo: svojega sina je sprejel v viteški red. Mladi gospod je lahko takoj nato sodeloval na viteškem turnirju, prirejenemu njemu v čast.
Na turnirju so se pomerili lokostrelci in mečevalci z različnimi orožji. Boji so bili hudi, na “življenje in smrt” in mlade grajske gospodične so skoraj omedlevale in si zakrivale oči, da bi ne videle ran in krvi.
Vrhunec turnirja pa so bile konjeniške igre. Štirje vitezi, med njimi tudi lanskoletni zmagovalec turnirja – Kandare Snežniški so pokazali svoje neverjetne spretnosti s sekirami in sulicami. Najtežji in odločilni del pa je bilo snemanje prstana in letos je vse simpatije in skrivne poglede mladih dam požel vitez Matjaž Jezerski.
Zaključek turnirja je prinesel zabavo za vse sodelujoče, pa tudi obiskovalce. Mize so se šibile pod dobrotami izgrajske kuhinje – ocvirkovka, pletenka, krače in rebrca, vse je čudovito dišalo in vabilo plemstvo in meščanstvo.
Kmetje pa so se morali zadovoljiti z ričetom, kavro, rižem s suhimi slivami in ajdovim kruhom. Pa se niso pritoževali, saj so bili skupaj z gospodo deležni drugih dobrot: čudovitega koncerta Pevskega zbora Jasna in živahnega nastopa trebušnih plesalk, ki so zaključile letošnje prireditve “V deželi ostrnic”.