V letu 2025 se je v Sloveniji pojavila vrsta plenilske stenice, ki do sedaj pri nas še ni bila zabeležena, čeprav je prisotna že v vseh štirih sosednjih državah. Gre za vrsto z znanstvenim imenom Perillus bioculatus, ki ima zanimivo zgodovino vnosa na evropska tla. A najprej si poglejmo, zakaj o njej pišemo v tem glasilu. Mnogi med vami ste jo morda že srečali – predvsem na krompirju. Če ste stenico ali njeno ličinko opazovali pri prehranjevanju ali jo fotografirali in iskali po spletu, ste morda ugotovili, da gre za naravnega sovražnika koloradskega hrošča! Tisti, ki žuželke še ne poznate, pa ste se je morda ustrašili – nekateri so začeli svoj krompir dodatno škropiti ali pa so stenice celo ročno odstranjevali in pobijali, saj so predvidevali, da gre za novega škodljivca. Strah je popolnoma odveč. Ta vrsta je koristna, saj se prehranjuje z vsemi razvojnimi stadiji koloradskega hrošča – jajčeci, ličinkami in tudi odraslimi osebki. Namen tega članka je predvsem ozaveščanje – da stenice ne bi po nepotrebnem odstranjevali, saj so nam v veliko pomoč pri varstvu rastlin.
Prvi podatek o prisotnosti stenice v Sloveniji nam je maja 2025 sporočil nekdanji sodelavec Kmetijskega inštituta Slovenije – primerke je našel na Dolenjskem. Najdbe smo se razveselili, saj smo vrsto že nekaj časa pričakovali. Verjetno je prisotna že vsaj od leta 2024, a je ostala spregledana. Drugi podatek je poslal gospod Stane Zigmund z Vrhnike pri Ložu – priložil je fotografijo in vprašal, ali gre za škodljivca krompirja. Kasneje so se pojavile še številne najdbe – na območju Cerknice, v objavi Kmetije Bartol iz Hriba pri Loškem Potoku, pa tudi v okolici Ljubljane. Vse kaže, da se stenica hitro širi, in gotovo jo bomo v prihodnjih letih našli še marsikje. Pobudo za ta članek je pravzaprav dal gospod Zigmund, ki mi je ob obisku povedal, da so žuželko opazili tudi drugi krajani, a so se je – razumljivo – najprej prestrašili.
Hrošč ali stenica?
Veliko ljudi težko loči med hrošči in stenicami, saj so si na prvi pogled podobni – a gre za popolnoma različni skupini žuželk, ki si nista zelo sorodni. Stenice sodijo v skupino polkrilcev (Hemiptera), kamor uvrščamo tudi škržade in škržatke, listne uši, bolšice, kaparje in ščitkarje. Med stenicami najdemo tako vodne drsalce, posteljne stenice kot tudi plenilske vrste – kamor spada tudi vrsta P. bioculatus.
Vrsta P. bioculatus je precej “tipična” stenica in spada v družino ščitastih stenic (Pentatomidae). V isto družino uvrščamo številne stenice, ki so rastlinojede in nam (lahko) povzročajo škodo. Takšne so npr. zelena smrdljivka, ki se je v zadnjih 20-30 letih precej razširila v notranjost države in prodira proti severu Evrope. Druga znana škodljivka, ki se ji v zadnjih letih namenja precej pozornosti, je marmorirana smrdljivka. Iz iste družine pa so obravnavani vrsti na prvi pogled še najbolj podobne kapusne stenice (rod Eurydema), vsaj po barvah, vzorcih in obliki. Te stenice zagotovo mnogi poznate iz svojih vrtov, kjer jih najdemo na različnih kapusnicah, predvsem na zelju, kjer delajo škodo. Kljub temu, da vrsta P. bioculatus pripada isti družini, pa izhaja iz poddružine, katere predstavniki so plenilci. Tudi v Sloveniji je nekaj teh plenilskih vrst, vendar jih ne srečamo prav pogosto. Odrasle osebke vrste P. bioculatus prepoznamo po značilnem vzorcu v obliki črke Y na hrbtni strani oprsja ter dvema vodoravnima črnima lisama v zgornjem delu oprsja tik za glavo. Običajno je rdeče-črne barve, vendar je lahko tudi svetlo rumena ali bela s črnimi črtami (Slika 2), kar jih na hitro naredi podobne koloradskemu hrošču. Tudi ličinke so rdeče-črne in jih boste našli na istih mestih kot odrasle. Stenice, tako odrasle kot ličinke, plen lovijo aktivno: ko žrtev najdejo, jo nabodejo z bodalom in izsesajo telesne tekočine – s tem plen seveda pogine.
Kako je stenica prišla k nam?
Ko se je koloradski hrošč pojavil konec 19. stoletja v Evropi in se začel širiti v 30. letih 20. stoletja, so pričeli iskati primerne naravne sovražnike. Gre za čas, ko sintetični insekticidi še niso bili na voljo. S proučevanjem različnih naravnih sovražnikov koloradskega hrošča uvoženih iz Severne Amerike so pričeli v Franciji, a je raziskave biotičnega varstva ustavila 2. svetovna vojna. Nadaljnja širitev koloradskega hrošča proti vzhodu po 2. svetovni vojni je privedla do ponovnega zanimanja za to stenico. V 60. letih se je več Evropskih državah, med drugim tudi v Srbiji v nekdanji Jugoslaviji, testiralo stenico. Vendar rezultati nikjer niso bili preveč spodbudni, zato so nadaljnje raziskave do začetka 70’ let povsod po Evropi opustili. Zaključki so bili, da stenica ni dovolj učinkovita, da se preveč razprši, da ji klimatski pogoji ne ustrezajo in da bi njeno vnašanje oz. gojenje predstavljalo prevelik strošek. Tudi v naravi stenice niso bile več najdene in uveljavilo se je prepričanje, da se vrsta v Evropi ni obdržala oz. je izumrla. V 90. pa so se pojavile najdbe v Trakiji (evropski del Turčije), kjer vrsta nikoli ni bila naseljena. Kasneje je bila najdena tudi na Kosovu ob albanski meji, sledile so Grčija, Moldavija, Bolgarija, Romunija, Srbija in vrsta se je vse bolj širila proti severu in prišla tudi do Slovenije.
Ker se vrsta P. bioculatus prehranjuje predvsem s koloradskim hroščem, je za vrtičkarje in kmete lahko izjemno koristna. Z vrsto bomo sedaj tako ali drugače živeli. Ko stenicam v sezoni (še) ni na voljo koloradski hrošč ali pa ko poberemo krompir, pleni tudi druge žuželke kot so nekatere vrste hroščev in gosenice metuljev. Za enkrat je morda edini utemeljen strah med strokovnjaki, da bi lahko vplivala na populacije nekaterih domačih vrst žuželk. Med drugim pleni tudi ambrozijevega lepenca. Gre za vrsto, ki je prav tako nedavni prišlek iz Severne Amerike in se prehranjuje z pelinolistno ambrozijo – sicer nadležnim plevelom, katerega pelod je tudi alergen. Ne glede na vse skupaj je ključno, da v kolikor boste stenico opazili, se je ne prestrašite in odstranjujte ali pobijajte. Ni škodljivec, ampak naš zaveznik v boju proti koloradskemu hrošču. Vsaka pomoč pri zmanjšanju škodljivcev je dobrodošla – še posebej, če pride v naravni obliki.
