Križna jama

Križna jama leži na severnem robu Loške doline, med Bloško Polico in Ložem v Loški dolini. Dostop do jame: dovozna cesta do jame se odcepi slab kilometer južno od Bloške Police; informacije o jami in vodenju dobimo na Bloški Polici 7, 1384 Grahovo.

Kraška jama z 22 jezeri. Jezera ločujejo sigasti pragovi. Tu je najbogatejše najdišče kosti izumrlega jamskega medveda. 8,8 km dolgi rovi polni izrednega kapniškega bogastva ter čudovita jezerca so pojem podzemske lepote.
Vhod pod sklano steno je zaprt z rešetkastimi vrati (ključ od vrat hrani jami vodnik in varuh Križne jame – Alojz Troha z Bloške Police).

Križna jama je ena naših najlepših vodnih jam, čeprav nekoliko v ozadju za turističnimi jamami, kot so Postojnska in Škocjanske. Po svoje je zanimivo, da je Križna jama pojem podzemeljske lepote za angleške jamarje!
Kako pridemo do jame? Iz Cerknice se peljemo proti Blokam, v Bloški Polici zavijemo desno proti Ložu. Pred nami so polja in sadovnjaki, v ozadju pa razgledni griček Križna gora s cerkvijo in znanim arheološkim najdiščem. Cesta se skrije v gozd, kmalu pa nas kažipot usmeri desno na gozdno cesto, katere levi krak se konča v zatrepni dolinici. Pod skalo zagledamo ob prelomu zamreženi vhod v jamo.
Po stopnicah se spustimo v obsežno dvorano, kamor še sega dnevna svetloba, nato pa se predamo temačnim skrivnostim jame v soju karbidovke, saj jamam ni osvetljena. Med posebnostmi, ki najprej pritegnejo pozornost, je kopasta sigasta gmota, zaradi podobnosti z južnoameriškim ognjenikom so jo imenovali Čimboraso. Kmalu nato zaslišimo vodo, ki ponika v lepo oblikovanih požiralnikih. Naslednji desni odcep vodi v slepi in lepo zakapani Medvedji rov. To ime si je pridobil zaradi izredno bogatega najdišča kosti jamskega medveda. Ferdinand von Hochstetter je leta 1878 iz sedimentov s šestimi možmi izkopal okoli 2000 kosti, iz katerih je sestavil dva popolna skeleta za dvorni muzej na Dunaju.
Po glavnem rovu sledimo proti toku vode do Prvega jezerca. Ta del jame je bil znan od prvih opisov Jožeta Cerarja (Josef Zörer) leta 1838 pa do leta 1933. Šele takrat so raziskovalci premagali prvo jezerce in pod skalnim obokom našli nadaljevanje jame. Napredovanje je zaradi globokih kotlic mogoče le s čolnom, sigasti pragovi pa silijo k nenehnemu »presedanju«. Mimo mogočnega naravnega mostu pridemo do kapniške skupine Beneški pristan. Zadaj se začne mirno popotovanje po zaokroženem vodnem rovu. Tu in tam se zabliska svetla siga in se zazrcali v kristalni vodi, ki pa je žal velikokrat onesnažena. Zlasti očara Piratska ladja, kapniki »rastejo« iz vode, kar je dokaz, da je bil nekdaj rov suh in ga je kasneje zalila voda.
Najbolj znan motiv iz Križne jame je prav gotovo množica stalagmitov, stalaktitov in kapniških stebrov. Imenovali so jo Kalvarija in je hkrati tudi pomembno križišče. Tu se jama namreč cepi v dva rova – zahodni, imenovan Blata in vzhodni Pisani rov. Prvi je zanimiv zlasti po biološki plati zaradi številnih podzemeljskih živalskih posebnosti, drugi pa je prav neverjetno lepo zasigan.
Od kod prihajajo vode v Križno jamo? Večinoma se stekajo iz Blok, torej sodi Križna jama v sistem kraške Ljubljanice in je poleg Cerkniškega in Planinskega polja ter Rakovega Škocjana ena izmed njenih najpomembnejših znamenitosti.
V zadnjih letih opažamo,d a je voda vse bolj onesnažena, kar nekoliko kali uživanje ob obisku jame. Poseben čar doživljanja jame je njena neopremljenost. V svetlobi acetilenskih svetilk se počutimo kot gostje, ni prostora za »turistični napuh«, zlasti še, ker se vsaka neprevidnost s čolnom v hipu »mokro« maščuje.