Zapisnik 25. redne seje občinskega sveta Občine Loška Dolina

Zapisnik 25. redne seje občinskega sveta, ki je bila 26.5.2005, s pričetkom ob 19. uri, v gasilski sejni sobi v Starem trgu

Datum: 26.05.2005

prisotni:člani občinskega sveta Viktor Prosenc, Branko Troha, Janez Komidar, Marko Gorše, Zdravko Zrimšek, Marinko Klanfar, Borut Kraševec, Dušan Baraga, Jernej Zabukovec, Zdenko Truden, Armida Bavec, Franc Truden, Anton Sterle



občinska uprava: župan Janez Sterle, Danica Zrim, Robert Gradišar, Lidija Novak, Tomislav Žagar in Andreja Buh



vabljeni: Zavod Oron, Jožef Gorše - Nadzorni odbor, Stojan Franetič - JP Komunala Cerknica d.o.o., Sonja Jozelj - OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg, Minka Štritof - Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica, Joško Štajer - Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna



opravičeno odsotni: Janez Škerbec
Sejo je vodil župan Janez Sterle, pozdravil prisotne, ugotovil sklepčnost in v razpravo podal zapisnik prejšnje seje.



Viktor Prosenc je imel pripombo na zapisnik na strani 7, in sicer, da je potrebno napisati konkretno, kot je rekel - "minister za okolje in prostor Janez Podobnik".



Armida Bavec je dejala, da je zapisnik pomanjkljiv, tudi pri drugih razpravljavcih, in ne izkazuje dejanskega stanja oz. niso navedene najpomembnejše točke posameznih razprav posameznih razpravljavcev. Njena razprava v 6. točki – prva in druga razprava nista bili tako kratki, da bi se strnila v treh stavkih. Predložila je gradivo kot dopolnitev k točki dnevnega reda, ki ni nikjer razvidno. Gradivo je tudi predstavila, tudi ni razvidno iz zapisnika. Želela je dopolnitev predloženega dopolnilnega gradiva v zapisniku oz. izvleček tega, kar je predstavila na seji, če to ni možno, pa je prosilaza magnetogram, ki naj se ji predloži na naslednji seji. Tudi za naprej je predlagala, da vsa gradiva, ki so predložena občinskemu svetu s strani svetnikov, da se na naslednji seji zavedejo tudi v zapisniku, da so nekje dokumentirana.



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 248: Občinski svet Občine Loška dolina potrjuje zapisnik svoje 24. redne seje.

za: 11, proti: 2



Nato je župan predlagal dnevni red kot v vabilu.



Branko Troha ni imel pripomb na dnevni red, ampak proceduralno pripombo. Menil je, da nima smisla poročil brati na seji, saj ni nobenega vpliva. Če je smiselno, da poročila dobivajo, o tem, kaj se dogaja, pa nič, potem naj se berejo.



Župan je odgovoril, da so poročila na dnevnem redu v skladu s Poslovnikom.



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 249: 25. redna seja Občinskega sveta Občine Loška dolina poteka po naslednjem dnevnem redu:

1. potrditev zapisnika 24. redne seje

2. pregled realizacije sklepov

3. poročilo o poslovanju javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica za leto 2004

4. poročilo o poslovanju javnega zavoda Osnovna šolaheroja Janeza Hribarja Stari trg za leto 2004

5. poročilo o delu in finančno poročilo Notranjsko – kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna za leto 2004

6. poročilo o poslovanju JP Komunala Cerknica d.o.o. za leto 2004

7. osnutek odloka o zaključnem računu občine Loška dolina za leto 2004

8. prodaja občinskih stanovanj

9. pobude in vprašanja

za: 12, proti: 1



K 2. točki:



Župan je ugotovil, da so vsi sklepi prejšnje seje realizirani oz. v fazi realizacije.



K 3. točki:



Poročilo o poslovanju javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica je podala Minka Štritof.



Jožef Gorše je posredoval sklep Nadzornega odbora in sicer: "Nazorni odbor je pregledal in se je seznanil s poročilom o poslovanju javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica za leto 2004 in Občinskemu svetu Občine Loška dolina predlaga, da poročilo sprejme.Nadzorni odbor ob tem javni zavod naproša, da nadzornemu odboru predloži pojasnilo postavke STORITVE PO NAROČILU ZRAVNIŠKE TARIFE – specifikacijo prihodkov navedene postavke (3. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV – tržna dejavnost.)"



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 250: Občinski svet občine Loška dolina se je seznanil s poročilom o poslovanju javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica za leto 2004.

za: 12, proti /



K 4. točki:



Poročilo o poslovanju javnega zavoda Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg je podala ravnateljica SonjaJozelj.



Jožef Gorše je posredoval sklep Nadzornega odbora in sicer: "Nadzorni odbor je pregledal in se seznanil s poročilom o zaključnem računu Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg za leto 2004 in predlaga, da občinski svet občine Loška dolina poročilo sprejme.

Ob tem Nadzorni odbor javnemu zavodu OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg priporoča, da v naslednjem letu finančno poročilo pripravi tako, da posreduje primerjavo med realizacijo in planom v indeksih, da uporabi enotno metodologijo prikaza številčnih podatkov v tisoč SIT po posameznih letih ter prikaže plan prihodkov in odhodkov proračunskega porabnika v celoti."



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 251: Občinski svet občine Loška dolina se je seznanil s poročilom o poslovanju javnega zavoda OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg za leto 2004.

za: soglasno



K 5 točki:



Poročilo o poslovanju Notranjsko-kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna je podal direktor Joško Štajer.



Jožef Gorše je posredoval sklep Nadzornega odbora in sicer: "Nadzorni odbor občine Loška dolina ugotavlja, da je finančno poročilo Notranjsko-kraškega regionalnega zavoda za turizem za leto 2004 nepopolno. Zavod naj predloži občini Loška dolina bilanco stanja in izkaz uspeha za leto 2004 ter primerjavo doseženih prihodkov in odhodkov z ovrednotenim programom dela za leto 2004."



Joško Štajer se je zahvalil za dopis Nadzornemu odboru in odgovoril, da so naslednji dan po prejemu dopisa dopolnitve poročila posredovali na občino.



Župan je povedal, da je dopolnitev prišla v času, ko je bilogradivo za sejo že posredovano svetnikom.



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 252: Občinski svet občine Loška dolina se je seznanil s poročilom o poslovanju Notranjsko-kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna.

za: soglasno



K 6. točki:



Poročilo o poslovanju JP Komunala Cerknica d.o.o. za leto 2004 je podal direktor Stojan Franetič.



Jožef Gorše je posredoval sklepNadzornega odbora in sicer: "Nadzorni odbor je pregledal in se seznanil s poročilom o poslovanju JP Komunala Cerknica d.o.o. za leto 2004 in občinskemu svetu občine Loška dolina predlaga, da ga sprejme."



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 253: Sprejme se poročilo o poslovanju JP Komunala Cerknica d.o.o. za leto 2004.

za: soglasno



K 7. točki:



Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Loška dolina za leto 2004 je podala Lidija Novak.



Jožef Gorše je posredoval sklep Nadzornega odbora in sicer: "Nadzorni odbor občine Loška dolina jepregledal osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Loška dolina za leto 2004 in predlaga občinskemu svetu, da ga sprejme.

Nadzorni odbor ugotavlja, da je bila predvidena vrednost investicije Centralna čistilna naprava Stari trg 78.963.651 SIT, dosežena realizacija pa 108.042.057SIT.

Pri sklepanju aneksa št. 2 k osnovni pogodbi niso bila v celoti upoštevala določila Zakona o javnih naročilih – 1, ker ni šlo za dodatna dela, katerih ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Nadzorni odbor priporoča županu občine, da pri gradbenih naročilih dosledno upošteva veljavno zakonodajo."



Armida Bavec :

1. Zanimalo jo je, če je Nadzorni odbor dobil popolnoma enako gradivo kot svetniki, ker je ob pregledu gradiva ugotovila, da na grafični strani manjkajo strani 3 in 4, od 357 vrstic celotnega proračuna manjka 126 vrstic, določene postavke so kar izpuščene. Nekaj je razbrala, kaj naj bi bilo v tistih manjkajočih vrsticah iz obrazložitev, vendar so tudi obrazložitve minimalne. Mogoče je to namerno, lahko je napaka.

2. Predlagala je – odhodkovna stan, vrstica 81; glede na to, da se naša javna uprava zavzema za veliko transparentnost, preglednost in za javnost podatkov, najmanj, kar je, bi morali, vsaj ti projekti, ki so lani in letos in se nadaljujejo še naprej, bo morali nekako plače zaposlenih, župana, svetnikov in vseh sodelujočih v kakšnih odborih, ki dobijo plačilo, biti predložene v gradivu, pač, koliko kakšen prejema. Jasno pa, da je treba zaščititi zasebni interes v tem smislu, ker dodatek na delovno dobo je tajnost, vse drugo pa je javno.

3. Vrstica 113 - zavarovalne premije za občinsko premoženje, ni realizacije, zanimalo jo je, ali občinsko premoženje res ni bilo zavarovano v lanskem letu in razlog, da ni bilo zavarovano.

4. 117. vrstica – stroški seminarjev in izobraževanja zaposlenih – je 372.000 realizacije in ne moremo trditi, da je to velik strošek za zaposlene, ker meni, da je izobraževanje zelo pomembno, vendar je predlagala, da se predloži, katerih izobraževanj so se zaposleni udeležili. To naj bi bil tudi v naprej sestavni del obrazložitev zaključnega računa.

5. Vrstica 280 in 281 – JSKD in ZKD Loška dolina – manjka ji vsaj kratek izvleček iz poročil.

6. Vrstica 282 – prav bi bilo navesti, katere knjige so bile donirane, katerim ustvarjalcem.

7. Pri obrazložitvi društev piše samo to, da je Ribiško društvo Obrh vrnilo donirana sredstva, ker programa ni realiziralo, ostala pa so le našteta, brez besedice o tem, ali je bil program realiziran ali ne. Menila je, da ne bi bil problem za vsako društvo napisati vrstico ali dve, kaj so naredili.

8. Vrstica 325 – gledena to, da govorimo o 4.376.000, bi bilo prav, da se v obrazložitvah napiše, koliko otrok iz naše občine je vključeno v vrtce v druge občine in kolikšen odstotek povprečno plačuje občina za te otroke.

9. Glede na vse manjkajoče zadeve bi predlagala tudi to kar je zdaj "moderno", spustila bi se v kmetijstvo ( verjame, da evidence, o katerih se govori po časopisih, niso uničene in se skrbno hranijo) in bi predlagala, da je v poročilu poimenski seznam vsega, kar je občina sofinancirala; udeležence z naše občine na tečaju gozdarstva, poimenski seznam prejemnikov subvencij za osemenjevanje govedi, vključno z zneski – letno, ker se imena ponavljajo. Pojavlja se 40 imen in verjame, da bi se za 40 ljudi dalo zbrati. Poimenski seznam prejemnikov subvencij za zdravljenje plodnostih motenj njihovih živali, vključno z zneski (za leto 2004) in poimenski seznam lastnikov živali, ki so bile dehelmentizirane in številčno, koliko živali je bilo.

10. Vprašala je – v obrazložitvah je zasledila, da je bila za izvajanje šolskih prevozov z novim šolskim letom sklenjena pogodba, ko je bila cena za avtodan zvišana za 30% in prav bi bilo, da bi bil občinski svet s tem seznanjen. Manjka ji cena posameznega avtodneva do 30.9., potem bi pa že izračunali.

11. Brez vseh teh informacij, brez manjkajočega gradiva in ob upoštevanju ugotovitve Nadzornega odbora, čeprav je predlagal, da se zaključni račun potrdi in ob ugotovitvi, da je samo ena investicija preseženaiz 78 mio na 108 mio (bil je sklenjen aneks in predvideva, da je bil ta aneks sklenjen ne po javnih naročilih), brez vseh teh informacij ne more glasovati za zaključni račun. Zato se bo glasovanja vzdržala, ne bo glasovala proti, ker gre za izvršeno dejstvo in se ne da kaj spremeniti. Spremenipa se lahko za naprej. Kljub temu pa je predlagala, da se dopolnila, za katera je predlagala, posredujejo svetnikom kot informacija do naslednje seje, tudi če bo zaključni račun sprejet.



Lidija Novak je povedala, da do predloga odloka ni nobenih težav pripraviti odgovore. Glede šolskih prevozov je povedala, da so bile povišane cene podane pri obravnavi rebalansa. Glede gradiva je povedala, da je uprava ugotovila, da ena stran manjka in so zato poklicali nekaj svetnikov, ki so povedali, da gradivo imajo. Za v bodoče je prosila, da v primeru, ko gradivo ni popolno, svetnik pokliče na občino in bi mu gradivo poslali. Za to je bilo dovolj časa, saj so svetniki gradivo o zaključnem računu dobili že konec marca.



Armida Bavec je dejala da je bil problem ravno v tem, da so gradivo dobili konec marca in do seje je marsikateri svetniki pozabil, da je tisti gradivo sploh dobil. Resje, da se vsak lahko zmoti, vendar bi dvajset gradiv lahko nekdo pregledal.



Marinko Klanfar se je ustavil pri izgradnji čistilne naprave. Čudno se mu zdi, da se pri vseh investicijah večjega obsega vedno dogaja, da so investicije prekoračene. Kot utemeljitev se navajajo razlogi, kot je pomanjkljiva dokumentacija (npr. mrliška vežica). Se mu pa zdi čudno, da na občini delajo ljudje, ki imajo ustrezne kvalifikacije ravno na tem področju, pa tega v dokumentaciji, ki jo pregledujejo in nadzorujejo, ne opazijo pomanjkljivosti ali pa je namensko naročeno tako, da se da znotraj investicije, ki ima določen obseg, ribariti v kalnem. Kajti pri vseh teh pomanjkljivostih je to res čudno.



Župan je povedal, da bo namigovanje "ribarjenje v kalnem" vzel zelo resno, saj je bilo tako namigovanje pojavljeno že večkrat. Vsa dokumentacija je na voljo, je javna in jo je možno pogledati. Vmes je bil Zakon o javnih naročilih (člen 89) spremenjen in določa, da se za dodatna dela lahko sklene aneks in sicer do 50%.



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 254: Sprejme se osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Loška dolina za leto 2004.

za: 8, proti: /



K 8. točki:



Uvod je podal Robert Gradišar.



Župan je povedal, da je bila to naloga, ki jo je naročil stanovanjski sklad. Uprava je anketo naredila, aktivnost pa prehaja v obdobje, ko so že potrebne odločitve.



Banko Troha je menil, da bi morala biti narejena analiza, kakšna so stanovanja. Vprašal je, kakšni so kreditni pogoji, ali so stanovanja s funkcionalnim zemljiščem vpisana na občino. Polovico stanovanj je starih, na staro stanovanje pa ni možno dobili kredita na banki. Kdo bi kupil stanovanja inkje je možno graditi nova stanovanja? Kdo bo plačal cenilca, če stanovanja ne bodo prodana? Prav bi bilo, da se vse te stvari napišejo – katera stanovanja so, koliko so velika, kdo je stanovanje sposoben kupiti.

Dodal je, da svetniki informacij nimajo in naj zato uprava reče, da občinskegasveta ne rabi.



Župan je ponovil, da uprava prosi za informacijo občinskega sveta, ali naj se s postopkom nadaljuje, saj gre za občutljive stvari.

Dodal, da ne gre za nobeno skrivanje, saj je šlo za realizacijo sklepa stanovanjskega sklada. Interesentov trenutno ni veliko.



Branko Troha je ponovil vprašanje, ali so stanovanja vpisana po zakonu. Rekel je, naj se stvari uredijo, kot se gre, saj v zemljiški knjigi ni vpisano nobeno stanovanje s funkcionalnim zemljiščem.



Robert Gradišar je povedal, da je trenutno nepomembno, za katera stanovanja gre. Trenutno je 8 interesentov. Glede kreditnih pogojev: občina jih ni in jih nima namena preverjati, za to mora poskrbeti kupec. Kar se tiče vpisa v zemljiško knjigo, pa je stanje, kakršno je. Občina je lastnik vseh stanovanj, ki jih prodaja. Ali so vpisi v ZK narejeni, je drug problem, ki ga občina sama ne more reševati. Občinato lahko rešuje na tistih objektih, katerih le lastnica sama, kjer gre za več lastnikov, pa to problematiko rešujejo upravljavci. Nikogar ni moč prisilit k podpisu etažnega lastništva. Cena stanovanj pa je primerna kvaliteti stanovanj.



Armida Bavec je dejala, da bi samo ob prebiranju gradivarekla, da gremo v to. Vendar so jo klicali občani. Stvar je v tem, da je možno, da se bodo stanovanja prodajala v letu 2006. Ustavila se je zato, ker v proračunu 2005 namere za prodajo stanovanj ni zaznala. Anketa je precej razburila občane. Zanima jo, od teh 22 vrnjenih, koliko je najemnikov socialnih stanovanj ali najemnikov neprofitnih stanovanj. Socialnih stanovanj se nekako ne sme prodajati. Od teh 8 strank, ki so se opredelile, da bi odkupile stanovanje, je bilo vprašanje ljudi, ki so jo klicali domov, kaj se bo zgodilo z njimi, če stanovanj ne bodo odkupili. Zanima jo, ali je katera od 8 strank že prej izrazila interes za odkup stanovanja, pa prej te možnosti ni bilo. Take bi podprla takoj. Za ostale pa bi še malo počakala. Ni proti odprodaji stanovanj, vendar bi morali postopek speljati tako, da zagotovimo sredstva za cenilca v proračunu. Svetnike zanima, ali se občini to splača, glede na to, da so stanovanja stara in bi bilo vanje potrebno vlagati. Če bi imeli cenitve, bi se vedelo, o kakšnem znesku bi dolgoročno – v letih 2006 in 2007 govorili, glede na prerazporeditve sredstev stanovanjskega sklada v lanskem letu. Ponovno je poudarila, da bi takoj dvignila roke za tiste, ki so interes za odkup stanovanja pokazali že prej. Potrebno je razumeti, da imajo ljudje velike težave. Ni pa noben problem izpeljati cenitev in delati dalje.



Viktor Prosenc se je strinjal, da gre za izredno občutljivo temo. Ob prejemu takega gradiva bi se rad postavil v kožo tistega, ki se ga to tiče, tistih stanovalcev, ki so v neprofitnih stanovanjih. Kako bi on ravnal v primeru, da bi imel 60.000 plače, žena 50.000 ali 70.000, dva otroka – enega v osnovni, enega pa v srednji šoli. Ima občutek, da gre za namensko zmanjševanje neprofitnih stanovanj. Po eni strani se govori o socialni, prijazni državi, po drugi strani pa enotna davčna stopnja – 20%. To je avtomatično povišanje kompletne prehrane. Na drugi strani se govori o dvigu natalitete, po tem pa se krči socialne pogoje. Povedal je za prispevek v Notranjskih novicah, ki govori o novih neprofitnih stanovanjih na Rakeku. Naša občina pa se gre, da bo neprofitna stanovanja, za socialno ogrožene družine, začela prodajati. Tisti, ki je v neprofitnem stanovanju, socialno ogrožen – kdo bo zbral 5, 6 milijonov, da bo kupil ta stanovanja. Menil je, da ga ni. On in njegova stranka – socialni demokrati zagovarjajo in apeliral je na vse svetnike, ne glede na barvo, ne glede na stranko, naj naredijo nekaj za občino, za občane občine Loška dolina. Če se že na državnem nivoju krči sociala, naj pomagajo ljudem vsaj v občini. Zato bo glasoval proti, da gre postopek naprej, čeprav ga je predlagal stanovanjski sklad. V gradivu je navedena gradnja novih stanovanj – od kje? Kje bo občina dobila denar za gradnjo novih stanovanj? Ponovno je pozval vse svetnike, če hočejo narediti kaj za socialno ogrožene družine, naj soglasje zavrnejo.



Dušan Baraga je povedal, da je sociala glavna skrb stanovanjskega odbora, pa tudi on osebno ( že po poklicu) vedno skrbi za to, da skuša občina delovati socialno. Menil je, da je bil nastop Viktorja Prosenca bolj demagoški. V končni fazi – namen postopka o odprodaji stanovanj je izboljšati socialno stanje. Stanovanje bo kupil tisti, ki bo to lahko naredil, kdor ga ne bo kupil, pa bo še vedno dobival neprofitna stanovanja in socialno stanarino.

Od kar sodeluje v stanovanjskem odboru, je bila pobuda vseh predstavnikov odbora, da se poskuša oceniti, sondirati teren, ali so ljudje pripravljeni odkupiti stanovanja. In,ko je bilo to izvedeno, je bilo potrebno pripraviti nek okviren račun, koliko bi ta stanovanja stala v Loški dolini. Na kakršen koli postopek za ta izračun bi bile pripombe, izbran je bil okviren postopek in okvirna ocena. Do nerazumevanje ljudi pride, mogoče je bila premalo natančna informiranost, vendar bolj natančna ni mogla biti, saj je šlo za sondiranje terena.

Poudaril je, da sklep govori le o tem, ali naj občina izvede bolj konkretne izračune ali ne, o sami prodaji stanovanj se bo sklepalo kasneje.



Marko Gorše je dejal, da je vprašanje, kakšen pomen imajo stanovanja, ki naj bi se prodala, za mlade družine v Loški dolini. Verjetno so ljudje v teh stanovanjih 10, 20 let in v prihodnosti bodo ta stanovanja verjetno prešla na njihove otroke. Za mlade družine, za socialo ta stanovanja nimajo nobenega pomena in ne vidi razloga, zakaj se jih ne bi prodalo. Za mlade družine bi imela bistveno večji pomen manjša stanovanja, kakršna se planira narediti, saj ljudje v Loški dolini potrebujejo stanovanja za neko prehodno obdobje. Je pa v Loški dolini tak standard, da vsak teži k temu, da bo nekoč živel v svoji hiši.

Še glede plačila: stanovanje, ki je vredno 5 milijonov in za katerega najemnik plačuje 30.000 ali 40.000 tolarjev mesečno, bi v primeru najema kredita najemnik v približno 15 letih odplačal stanovanje, če bi namesto stanarine plačeval kredit. Menil je, da so najemnine v Loški dolini precej visoke in bo vsak, ki ima to možnost, rajeplačeval kredit in bo po določenem obdobju lastnik stanovanja.



Viktor Prosenc je dejal, da ne razmišlja demagoško, temveč socialno. Vprašal je Dušana Baraga, če je prav razumel njegovo izjavo, da se bodo s prodajo stanovanj zmanjšale socialne razlike. Na kakšen način? Dodal je še, da je razmišljanje tistih, ki imajo svoje hiše, drugačno od razmišljanja tistih, ki jih nimajo.



Dušan Baraga je odgovoril Viktorju Prosencu, da ga je napačno razumel.



Župan je poudaril, da gre beseda o zasedenih stanovanjih in da se zelo malo stanovanj sprazni.



Robert Gradišar je poudaril, dase nikogar ne bo metalo iz stanovanja in da je to vsakemu potencialnemu kandidatu tudi povedal. Glede na kritiko, da občina zmanjšuje število neprofitnih stanovanj, je povedal, da socialnih stanovanj ni, so le neprofitna stanovanja. Če občina zasedena stanovanja proda socialni strukturi, potem ni več socialnega problema.

Dodal je še, da občinskemu svetu ni možno dati konkretnega plana, dokler ni natančnih informacij.



Zdravko Zrimšek je rekel, da se bo v celoti izrazil kapitalizem tudi v Sloveniji, v taki obliki kot leta 33 po celem svetu.

Mora pa občina jasno in glasno zagotoviti stanovalcem, ki stanovanja ne bodo odkupili, da bodo lahko ostali v stanovanjih. Predlagal je pismeno zagotovilo.



Župan je zagotovil, da bodo stanovalci ostali, saj jih ščiti zakon in sama najemna pogodba. Ponovno je poudaril, da gre le za sondiranje terena.



Marinko Klanfar je predlagal spremembo predloga sklepa in sicer bi ga bilo potrebno oblikovati tako, da občinski svet soglaša z nadaljevanjem postopka pridobitve pogojev ali možnosti pogojev za prodajo stanovanj. Potrebno je opredeliti, kaj informacija pomeni, ali je to tudi že cenitev.



Anton Strle je obrazložitev razumel tako, da svetniki soglašajo z možnostjo odkupa stanovanj, če ga kdo želi odkupiti. Možnost odkupa pa imajo le tisti, ki v teh stanovanjih stanujejo. Kdor stanovanja ne želi odkupiti, bo pač ostal v stanovanju.



Armida Bavec je povedala, da socialni problemi z odkupom stanovanj ne bodo rešeni.Tisti, ki so zašli v socialno stisko, imajo subvencionirano najemnino, plačujejo okoli 10.000 najemnine. In ravno taki so jo poklicali, saj so izračunali, da ne bodo zmogli plačevati obrokov za stanovanje. Če pa izhajamo iz tega, da nekdo zmore odplačevati kredit, je potrebno upoštevati tudito, da ob plačevanju najemnine občini, občina krije stroške za npr. beljenje, popravila in podobno. V primeru, da najemnik odkupi stanovanje, pa bo moral poleg kredita hraniti še sredstva za dodatne stroške, ko se bodo pojavili. Menila je, da se z odkupom stanovanj ne bo rešilo socialnih problemov, ampak bo kvečjemu še kakšen problem več. Je pa podprla idejo Zdravka Zrimška, da bi se vsem tistim, ki so se pozitivno odzvali na anketo, poslalo obvestilo s podpisom župana oz. predsednika stanovanjskega sklada, da ostanejo v stanovanju, tudi če se premislijo glede odkupa.



Marinko Klanfar je ponovno predlagal preoblikovanje sklepa, saj je tudi on razumel, da je končni cilj sklepa nadaljevanje aktivnosti za odprodajo stanovanj. Predlagal je, da se izpusti del besedila in se sklep glasi "občinski svet soglaša z nadaljevanjem postopka prodaje občinskih stanovanj".

O tem, ali se bodo stanovanja prodala ali ne, pa lahko občinski svet sklepa, ko bodo podani ustrezni elementi za odprodajo stanovanj.



Janez Komidar je poudaril, da ob sprejemu predlaganega sklepa občinski svet da upravi zeleno luč za nadaljevanje postopka. Ne razume pa, da bi glasoval proti sklepu, ker si vtem primeru jemlje pravico za tistih osem, ki so že izrazili mnenje, da bi bili pripravljeni kupiti.



Svetniki so sprejeliSKLEPšt. 255: Občinski svet soglaša z nadaljevanjem postopka pridobitve informacij o možnosti prodaje občinskih stanovanj.

za: 9, proti: 1



K 9. točki:



Viktor Prosenc je vprašal župana, ali je dobil pismo Ribiškega društva Obrh, ki ga je le to poslalo 14.2.2005, ker društvo ni dobilo nikakršnega odgovora. Pismo je poslal Tone Premk, ki se je že tudi pogovarjal z Markom Goršetom, ta pa se je obrnil na poslanca g. Tanka. G. Tanko je postavil poslansko vprašanje in Vlada bi morala odgovoriti v 30-ih dneh.

Vprašal je še, kdo je bil povabljen na obletnico spominskega parka, saj svetniki niso dobili nobenega vabila. Povedal je, da se strinja s parkom, ga je pa zbodlo, ko je bral v Notranjskih novicah, zakaj se gospod župan Levar Miroslav smeje. Piše, da je dobil na razpisu Agencije za regionalni razvoj za komunalno urejanje nastajajoče industrijsko obrtne cone na območju starih vojašnicv Podskrajniku 500 milijonov nepovratnih sredstev. In se sprašuje – v občinski upravi so izredno kvalitetni kadri, ampak na nekih občinskih upravah imajo pa še boljše.



Župan je povedal, da je pismo prejel in se opravičil, ker društvo ni dobilo odgovora. Povedal je tudi, da je bil z g. Premkom že na ministrstvu.

Glede obletnice spominskega parka je povedal, da so bili vabljeni samo botri parka.

Glede sredstev, ki jih je dobila občina Cerknica, pa je razložil, da sta bila za Podskrajnik dva razpisa. Potrebno je vedeti, kaj je Podskrajnik in kaj Loška dolina. Sredstev ni dobil župan, dobil jih je Podskrajnik, kot lokacija. Podskrajnik ima nekaj tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki jih je občina skupaj z agrarno skupnostjo Dolenja vas že dvakrat neuspešno prodajala na javni licitaciji. Povedal je, da je bilo potrebno prej ustanoviti konzorcij zainteresiranih podjetnikov, ki bodo oplemenitili sredstva, ki so jih vložili. Na 31 EUR bodo dobili 16 EUR nepovratnih sredstev. 500 milijonov pa mora nekdo založiti.

Prijav za ta sredstva ni bilo veliko, saj jih mora nekdo založiti, prijavilo se je nekaj večjih kompleksov.

Dodal je, da so v Logatcu še na voljo zemljišča za obrtne cone, ki jih je možno kupiti.



Jernej Zabukovec je predlagal, da bi bile seje občinskega sveta bolj zgodaj (16.00, 17.00 ura) in za primerjavo posredoval podatke nekaterih sosednjih občin. Predlagal je tudi takojšnje glasovanje o predlogu.



Župan je odgovoril, da je ura določena v Poslovniku, zato bo za mnenje vprašal statutarno komisijo in gre pobuda lahko na dnevni red naslednje seje. Dodal je, da pri občinski upravi ni ovire in ob 22,00 uri zaključil sejo.zapisala: Andreja BuhŽupan: Janez Sterle