Vzhodni izvir Ljubljanice

Vzhodni izvir Ljubljanice je v Žagi v Vrhniki pri Ložu.

Vode vzhodnega kraka Ljubljanice se zbirajo na Babnem polju, na Loškem polju se jim pridružijo še vode s snežniškega pogorja – Obrh. Veliki Obrh ponikne v Golobini pri Danah.

Notranjski kraški park združuje največje znamenitosti porečja kraške Ljubljanice: Cerkniško in Planinsko polje, Rakov Škocjan, Planinsko in Postojnsko jamo. Vse te znamenitosti povezuje ena reka – Ljubljanica, zato na kratko poglejmo, kako teče od izvira do izliva:
Ljubljanica je od nekdaj tekla po površju, potem pa si je na prepustnih tleh izdolbla podzemeljsko strugo. V zgornjem toku sledimo dva kraka. Zahodni zbira vode v Pivški kotlini. Pivka ponira nato v Postojnski sistem, od koder teče v Planinsko jamo, kjer se združi z vzhodnim krakom, ki ima še zanimivejšo in bolj zapleteno pot.

Vode vzhodnega kraka se zbirajo na Babnem Polju pri Prezidu, na Loškem polju se jim pridružijo še vode s snežniškega pogorja. Loški Obrh ponira v Golobini, jami na severozahodnem delu Loškega polja. Vode je vedno več, saj priteka še z Blok in Javornikov in kadar je priteče več, kot jo lahko ponori odvedejo, nastane Cerkniško jezero. Severozahodni del jezera je prepusten, voda izginja v številnih ponornih jamah, požiralnikih in ponorih. Del vode odteka neposredno proti izvirom pri Vrhniki, preostala voda pa se pojavi spet v Rakovem Škocjanu kot Rak in se v Planinski jami združi s Pivko iz Postojnske jame. Na Planinsko polje priteče Unec, ki daje življenje enemu najlepših polj v Sloveniji. Na severnem robu Ljubljanica še zadnjič izgine pod zemljo. Sledimo ji še v nekaterih jamah, nato pa privre na dan v močnih izvirih pri Vrhniki, od koder leno teče po Ljubljanskem barju skozi Ljubljano in se pri Zalogu izlije v Savo. Preprosto, mar ne!