Sakralni spomeniki

• podružnična cerkev sv. Pankracija na Klancah: Cerkev je prvič omenjena leta 1526. Zvonik je bil zgrajen leta 1647.

• podružnična cerkev sv. Urbana na pokopališču na Škriljah Cerkev je prvič omenjena leta 1526. Prezbiterij je bil barokiziran leta 1693. V 19. stoletju pa so mu prizidali zakristijo.

• podružnična cerkev oz. kapela sv. Izidorja v Danah Cerkev oz. kapelo sv. Izidorja so zgradili ob koncu 18. stoletja. Pravokotna, a centralno zasnovana stavba je oktagonalne oblike, nad zahodno fasado s kamnitim portalom iz leta 1786 pa se dviga lesen stolpič, ki prevzema vlogo zvonika.

• podružnična cerkev sv. Martina na pokopališču v Podcerkvi, Cerkev sv. Martina, je prvič omenjena leta 1526. Leta 1866 so na njenem zvoniku postavili znamenje v obliki kamnite krogle.

• podružnična cerkev sv. Jedrt v Nadlesku Cerkev sv. Jedrt je opremljena z lesenim kasetiranim stropom in bogato ornamentiko. S stenskimi slikarijami »mestra Tomasa od Senja« iz leta 1511, z lesenim, v ostrešje dvignjenim in poslikanim stropom iz leta 1723 ter s pisanim lesenim korom je notranjščina cerkve sv. Jedrt ena ambientalno najučinkovitejših podeželskih cerkvenih prostornin iz časa med gotiko in barokom. Objekt je razglašen za kulturni spomenik.

• farna cerkev sv. Jurija v središču vasi Stari trg: Sedež pražupnije, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 12. stoletja. Cerkev je prvič omenjena leta 1221. Prvotna romanska cerkev sv. Jurija je bila večkrat prezidana, nov prezbiterij je dobila leta 1643. Na podstrešju so še freske iz začetka 16. stoletja.

• podružnična cerkev sv. Petra in Pavla in stolp nekdanjega mestnega obzidja v središču Loža. V času turških napadov so utrdili cerkev, konec 15. stoletja pa so mesto obdali z obzidjem in dvema stolpoma. Cerkev je prvič omenjena leta 1428. Zvonik ima šilast poznogotski portal iz časa njegove zidave v letu 1545.

• podružnična cerkev sv. Roka na pokopališču v Ložu: Cerkev so začeli graditi 4.5.1635 po zaobljubi, ki so jo dali prebivalci Loške doline v času kuge leta 1631. V notranjosti so freske in oltarna oprema iz 19. stoletja.

• podružnična cerkev sv. Ane v zaselku Sveta Ana v okviru vasi Podlož: Cerkev je prvič omenjena leta 1526,a je v samem jedru starejša, kar potrjuje že zelo stara freska sv. Krištofa iz začetka 15. stoletja na severni fasadi. Ob tej cerkvi so odkrili prazgodovinsko grobišče.

• cerkev sv. Križa na Križni gori nad Ložem: K romarski cerkvi vodi pot mimo 13 kapelic Križevega pota, ki jih je na novo poslikala akademska slikarka Stanislava Sluga – Pudobska. Na mestu, kjer stoji cerkev, je bilo nekoč prazgodovinsko gradbišče, kasneje pa rimska utrdba. V cerkvi z baročnimi oltarji so kopije oljnatih slik F. Berganta (kopije je naslikala Stanislava Sluga – Pudobska), in freske Janeza in Jurija Šubica. Znamenita božjepotna cerkev je prvič omenjena leta 1526. Med leti 1750-65 so jo temeljito prezidali. Takrat je dobila novo baročno opremo. Ob cerkvi stoji staro župnišče in romarska hiša.

• podružnična cerkev sv. Trojice na Knežji Njivi nad Markovcem, v podružnični cerkvi so ohranjene slike iz 15. stoletja.

• cerkev Matere božje na pokopališču v Viševku, 1386 Stari trg pri Ložu: Marijina cerkev je iz srede 17. stoletja. Iz tega časa je tudi glavni oltar, trinadstropna renesančna arhitektura. Iz istega časa je tudi prižnica. Leseni kor ima kasetirano in poslikano dno.

• podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverja na koncu vasi Vrhnika: Baročno cerkev so začeli graditi okrog leta 1735. Večji del baročne opreme oblikovno sodi v čas zidave cerkve.

• podružnična cerkev sv. Jakoba na začetku vasi Pudob: V cerkvi je zapisano na ploščo, da je bila v cerkvi voda visoka 2,85 m. Poleg cerkve pa stoji mogočna starodavna lipa.

• podružnična cerkev sv. Benedikta v Kozariščah: Cerkev je bila zgrajena sredi 16. stoletja. V notranjosti je bila leta 1961 obnovljena kvalitetna stenska poslikava iz leta 1597. Prezbiteriju je prizidana novejša zakristija.

• podružnična cerkev sv. Marjete v Šmarati: Naselje je dobilo ime po cerkvi, ki se prvič omenja že leta 1275. Ladjo prekriva kasetiran, a neposlikan lesen strop iz tridesetih let 17. stoletja. Veliki oltar sodi med kvalitetnejše primere zlatih oltarjev in je nastal leta 1696.

• kapela sv. Družine v Podgori: Kapela je iz novejšega časa, zgrajena je bila leta 1996.

• podružnična cerkev sv. Tomaža na Vrhu pri Podgori: Ladja je bila v 19.stoletju nadzidana in obokana.

• podružnična cerkev Žalostne Matere božje na Dolenjih Poljanah
  Preprosta kapela s poznobaročnim oltarjem je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja.

• podružnična cerkev sv. Andreja na Zgornjih Poljanah: Na vrhu vzpetine (1065 m) je cerkev sv. Andreja, ki ima poslikan lesen strop. Zvonik je nekdaj stal ločeno od cerkve. V prezbiteriju je še ohranjen gotski rebrasti obok z dvema sklepnikoma in geometričnimi konzolami. Ladjo prekriva lesen kasetiran strop, poslikan s cvetličnimi motivi iz časa okrog 1700.

• podružnična cerkev sv. Antona Puščavnika na severnem robu vasi Babna Polica: Tukajšnjo bratovščino sv. Antona v virih prvič zasledimo leta 1403. Portal z letnico 1589 sporoča čas prezidave prvotne stavbe, ko se je izoblikovala njena talna zasnova. V tlorisu se zvrstijo zvonik, pravokotna ladja in prezbiterij s triosminskim zaključkom. Na južni strani je prizidana zakristija. Baročni veliki oltar je nastal leta 1716.

• cerkev sv. Nikolaja na severnem robu vaškega jedra Babnega Polja: Cerkev je prvič omenjena leta 1526.