Ostalo
Pusti grad
Na vrhu gore Grad so razvaline srednjeveškega gradu, ki mu pravijo Pusti grad in je že za Valvasorja razpadel. Z gradom je bila povezana naselbina pod njim. Ta se kot Lož prvič omenja 1237. Kraj je občutil turške napade (1471, 1472, 1476), zato ga je cesar Friderik III. leta 1477 povzdignil v mesto. Dobil je svoj grb in pečat ter se obdal z obzidjem. Postal je deželno knežje mesto, razvil trgovino in obrt; usnjarski in čevljarski ceh sta tekmovala na tržnih sejmih in s prodajo izdelkov na tuje.
Gradič Koča vas v Markovcu
V zaselku je nekoč stalo več koč, od tod tudi ime Koča vas, zdaj pa tu stoji gradič s tem imenom. V 2. polovici 16. stoletja ga je zgradila družina Haller in ima zdaj po njej tudi nemško ime Hallerstein. Poslopje je bilo obnovljeno konec 19. stoletja in je bilo do 2. svetovne vojne v lasti družine Schollmayer. V Kočo vas je zahajal uživat počitnice Oton Župančič.
Kamniti most čez Veliki Obrh
Vzhodni izvir Ljubljanice
Vzhodni izvir Ljubljanice je v Žagi v Vrhniki pri Ložu.
Vode vzhodnega kraka Ljubljanice se zbirajo na Babnem polju, na Loškem polju se jim pridružijo še vode s snežniškega pogorja – Obrh. Veliki Obrh ponikne v Golobini pri Danah.
Notranjski kraški park združuje največje znamenitosti porečja kraške Ljubljanice: Cerkniško in Planinsko polje, Rakov Škocjan, Planinsko in Postojnsko jamo. Vse te znamenitosti povezuje ena reka – Ljubljanica, zato na kratko poglejmo, kako teče od izvira do izliva:
Ljubljanica je od nekdaj tekla po površju, potem pa si je na prepustnih tleh izdolbla podzemeljsko strugo. V zgornjem toku sledimo dva kraka. Zahodni zbira vode v Pivški kotlini. Pivka ponira nato v Postojnski sistem, od koder teče v Planinsko jamo, kjer se združi z vzhodnim krakom, ki ima še zanimivejšo in bolj zapleteno pot.
Vode vzhodnega kraka se zbirajo na Babnem Polju pri Prezidu, na Loškem polju se jim pridružijo še vode s snežniškega pogorja. Loški Obrh ponira v Golobini, jami na severozahodnem delu Loškega polja. Vode je vedno več, saj priteka še z Blok in Javornikov in kadar je priteče več, kot jo lahko ponori odvedejo, nastane Cerkniško jezero. Severozahodni del jezera je prepusten, voda izginja v številnih ponornih jamah, požiralnikih in ponorih. Del vode odteka neposredno proti izvirom pri Vrhniki, preostala voda pa se pojavi spet v Rakovem Škocjanu kot Rak in se v Planinski jami združi s Pivko iz Postojnske jame. Na Planinsko polje priteče Unec, ki daje življenje enemu najlepših polj v Sloveniji. Na severnem robu Ljubljanica še zadnjič izgine pod zemljo. Sledimo ji še v nekaterih jamah, nato pa privre na dan v močnih izvirih pri Vrhniki, od koder leno teče po Ljubljanskem barju skozi Ljubljano in se pri Zalogu izlije v Savo. Preprosto, mar ne!
Jama Golobina
Jama Golobina leži na severozahodnem delu Loškega polja pri Danah.
Edina ponorna jama med Loško dolino in Cerkniškim jezerom. Uvršča se med tiste jame na obrobju kraških polj, ki so aktivne predvsem v času poplav. V sušnih obdobjih je voda samo v težko dostopni jezerski dvorani. V jami so očitni regulacijski posegi iz preteklosti, ki so omogočili večji vtok vode in zmanjšali nevarnost poplav. Rovi so dolgi 850 m, s 37 m višinske razlike. Poleti so vanjo organizirani vodeni izleti.
Duplanje v gozdovih
Duplanje v gozdovih: Način lovljenja polhov na Notranjskem. V votline starih bukev in hrastov, kjer je so polhi, se beza z ravno ali nekoliko zakrivljeno šibico ali paličico ter se jih vleče s kljukico k sebi.
Polhanje
Polhanje v gozdovih: Poleg preprostejšega načina lovljenja z roko poznamo za lov na polhe še razne pasti. Večinoma se lovi na vzmet narejene pasti, ki jim tukaj pravimo škrince.
Vabljeni v Lovsko-polharski muzej v Kozarišče!
Litoželezni vodnjak med lipami
Litoželezni vodnjak med lipami – parkovna ureditev, stoji v središču vasi Lož.