Grb in zastava

Loška dolina je po teritorialnem preoblikovanju slovenskih občin v letu 1994, s 01.01.1995 tudi sama postala občina. S celostno podobo je bila določena prvinska podlaga identitete. Za izhodišče je bil uporabljen grb mesta Lož (po pravilih heraldike, da je za grb potrebna podoba v ščitu) iz prve polovice prejšnjega stoletja. Ta grb je rekonstrukcija grba mesta Lož po podelitvi privilegijske listine iz leta 1477.

Povzdig Loža v mesto in podelitev grba l. 1477

Cesar Friderik III., ki je bil v stalnih finančnih težavah, ni mogel z vojsko, orožjem in denarjem pomagati našim krajem in je zato začel podeljevati raznim krajem na Kranjskem mestne in druge pravice, ki naj bi povečale njihovo obrambno moč. Tako je leta 1477 povzdignil v mesto Lož.

V uvodu privilegija za Lož, izdanega 8. marca 1477 na Dunaju, pravi cesar, da so Turki njegov trg Lož popolnoma uničili in požgali, zato je sklenil, da ga je treba pripraviti na obrambo in zgraditi za zaščito meščanov in prebivalcev utrdbo, ki jo s tem privilegijem povzdigne v mesto, imenovano Lož, prebivalce in podložnike, ki imajo tu hiše pa v meščane. Potrdil jim je tudi staro trško pomirje in vse pravice in privilegije, kot jih imajo druga krajinska mesta. Dalje jim je dovolil voliti lastnega sodnika in svet, nato pa pravi:«Mi smo podelili in dali tudi tem našim meščanom v Ložu z rimsko-cesarsko močjo in kot deželni knez za to naše mesto grb in dragulj, kot je tu naveden: ščit iz soboljevine z zelenim gričem v vznožju ščita, na njem pa podobo svetega krščanskega viteza Jurija na konju v viteškem oklepu in opremi, vse v zlatu, ki ubija divjega zmaja naravne barve; njemu nasproti kleči devica z rokami, sklenjenimi za molitev, oblečena v najvišjo kovino (tj. zlato). Tak je tudi grb, narisan z barvami v sredini tega privilegija. Torej, da oni in njihovi nasledniki uporabljajo ta grb in dragulj za potrebe mesta v pečatih, tako velikih kot malih, za vse svoje zadeve in posle, tudi za veselje in resnost ter druge dobre stvari in dejanja kakor druga krajinska mesta«
Grb je bil izdelan v gotskem, spodaj polkrožnem ščitu, značilnem za to dobo, in postavljen v kvadraten okvir modre barve.

Pomen grba Sv. Jurija in njegova simbolika
Sv. Jurij, ki mu je bila kakor mnogo drugih, posvečena prafara v Starem trgu, je torej kot farni patron prišel v grb novega mesta Loža.
Na upodobitvah je prikazan običajno kot golobrad mladenič z vihrajočimi kodrastimi lasmi, oblečen kot vojščak v oklep in z obročem, diademom ali čelado na glavi. Zlasti upodobitve na konju, ki so privzete iz predkrščanskih spomenikov, prikazujejo že od 6.-7. stoletja Jurija kot borca proti zlobi in kot zmagovalca nad sovražnikom, ki nastopa v raznih oblikah, običajno kot kača ali zmaj. Tu je morda iskati tudi del simbolike loškega grba s sv. Jurijem, ki naj bi čuval mesto pred nadaljnjimi turškimi napadi.
Velikokrat upodobljeni boj z zmajem temelji na legendi, da je Sv Jurij prišel nekoč v neki kraj, ki ga je strahoval strašen zmaj. Temu zmaju so morali prebivalci žrtvovati živino pa tudi lastne otroke in nazadnje celo kraljevo hčer. Da jo reši, se je Jurij odpravil v boj z zmajem in ga tudi ubil. Ta scena borbe z ob strani stoječo kraljično je torej prikazana tudi na grbu Loža. Prihaja pa tudi do razlike med besedilom privilegija iz l. 1477, kjer je govor le o mladenki, in samo risbo v njem, kjer ima mladenka velik svetniški sij okoli glave, odsev, kot rečeno, druge verzije Jurijeve legende, da je namreč mladenka bila sv. Marjeta (ki je bila med najbolj priljubljenimi ženskimi svetnicami v srednjem veku).
V povezavi starega Jurijevega patronata v Starem trgu in njegove simbolike borca proti Turkom je torej iskati tudi nastanek in pomen grba mesta Loža.

Vir: Notranjski listi I, Božo Otorepec – Grb in pečat mesta Loža

Skip to content