Občina Loška dolina
Cesta Notranjskega odreda 2
1386 Stari trg pri Ložu
tel.: 01 705 0670
 
 
DOMOV
 
 
 
 
 

Pomoč občanom

Za občane | Pomoč občanom

1. Lokacijska informacija
   1.1 lokacijska informacija za promet z zemljišči
   1.2 lokacijska informacija za gradnjo objektov in izvajanje drugih del
      1.2.1  lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov
      1.2.2 lokacijska informacija za investicijska vzdrževalna dela in za spremembo rabe objekta
   1.3 lokacijska informacija za določitev gradbene parcele

1. LOKACIJSKA INFORMACIJA

Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence, vsebuje pa različne podatke, glede na namen, za katerega je izdana. Ta je po zakonu določena in se izdaja za tri namene;

  • lokacijska informacija za namen prometa z nepremičninami;
  • lokacijska informacija za namen gradnje objektov oziroma izvajanje del na zemljiščih ali objektih;
  • lokacijska informacija za namen določitve gradbene parcele.
Lokacijska informacija se izda na predpisanem obrazcu, ki je bil posredovan s strani Ministrstva za okolje in prostor v skladu s Pravilnikom o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Ur.l.RS, št.35/04).
Lokacijska informacija se nanaša na zemljiško parcelo. Stranka, ki želi, da se ji izda lokacijska informacija, mora v zahtevi za lokacijsko informacijo navesti parcelno številko in katastrsko občino, v kateri leži predmetna parcela. Stranka lahko poda zahtevek tudi za več parcel.
Stranka lahko v zahtevi za izdajo lokacijske informacije zahteva tudi izdajo kopij izseka kartografskega dela prostorskega akta. Na takšnih kopijah je mogoče natančno določiti meje med ureditvenimi območji (na primer mejo med kmetijskimi in urbanimi zemljišči), kopije planskih kart pa so tudi obvezna priloga v projektu za gradbeno dovoljenje.
Vlogi za izdajo lokacijske informacije je potrebno plačati tudi upravno takso.

Ker ima lokacijska informacija značaj potrdila iz uradne evidence jo lahko pridobi vsakdo za vsako parcelno številko.

1.1 LOKACIJSKA INFORMACIJA ZA PROMET Z ZEMLJIŠČI
  • lokacijsko informacijo za promet z zemljišči je potrebno pridobiti, kadar poteka promet z nepremičninami v smislu prodaje, nakupa, menjave ali daritve;
  • lokacijska informacija  za promet z zemljišči vsebuje le podatek o namenski rabi zemljišča (na primer kmetijsko zemljišče, urbano zemljišče, gozdno zemljišče...),
  • ali se nepremičnina nahaja v območju, za katerega je občina sprejela odlok o predkupni pravici,
  • s katerim prostorskim aktom se zemljišče ureja.


1.2 LOKACIJSKA INFORMACIJA ZA GRADNJO OBJEKTOV IN IZVAJANJE DRUGIH DEL

Lokacijska informacija je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izda jo, na podlagi 80. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Ur.l. RS št. 110/02, 8/03), občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
Ta informacija povzema merila prostorskega izvedbenega akta, ki določajo pogoje gradnje in druge posege na konkretnem zemljišču oz. na konkretnem objektu, za katere zakon zahteva gradbeno dovoljenje. Namenjena je predvsem projektiranju, kot podlaga za izdelavo projekta za gradnjo (tudi spremembo namembnosti, rekonstrukcijo ali odstranitev) objekta.
V lokacijski informaciji se ne opredeljuje, ali je gradnja, ki jo nameravate izvesti, dovoljena ali ne.

Na podlagi gradbenega dovoljenja je dovoljeno graditi:
  • manj zahtevne in zahtevne objekte, enostavne objekte, ki po velikosti in načinu gradnje odstopajo od občinskih predpisov in Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS št. 114/03),
  • rekonstrukcije objektov,
  • nadomestne gradnje objektov,
  • odstranitev (rušitev) zgoraj navedenih objektov,
  • izvajati spremembo namembnosti v obstoječih objektih.


Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo in odstranitev objekta.
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave.

Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani.

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. (Upošteva se Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94 in naslednji)).

1.2.1  LOKACIJSKA INFORMACIJA ZA GRADNJO ENOSTAVNIH OBJEKTOV

Lokacijsko informacijo za gradnjo enostavnih objektov je potrebno pridobiti pred začetkom gradnje enostavnega objekta. Enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo.  

Enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno - tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
Za enostaven objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo  iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.l.RS št. 114/2003).

Pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture  oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva.

Začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja.

Vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti.

Spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev.

Urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin.

1.2.2 LOKACIJSKA INFORMACIJA ZA INVESTICIJSKA VZDRŽEVALNA DELA IN ZA SPREMEMBO RABE OBJEKTA

Na podlagi 1. točke 6. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZGO-1) za izvajanje vzdrževalnih del na obstoječih, legalno zgrajenih objektih ni treba pridobiti niti gradbenega dovoljenja niti lokacijske informacije, razen če se dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino. V tem primeru je potrebno pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da takšna dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom (2. točka 6. člena)

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.

Redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta.

Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave.

Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost.

Z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije.

Z vzdrževalnimi deli v javno korist se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije.

Sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo.
Z deli, ki so v zvezi s spremembo rabe, se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, če investitor pred začetkom del pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba skladna z izvedbenim prostorskim aktom (1. točka 4. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1, Uradni list št. 110/02).
Pri spremembi rabe se upošteva tudi Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94 in naslednji). Če se opravljanje določene dejavnosti, ki jo opredeljuje določeni razred navedene uredbe, zamenja z dejavnostjo, ki je tudi vključena v takšen razred, se zamenjava takšne dejavnosti šteje za najmanj podobno, če že ne enako. Če pa se zamenja dejavnost, ki je vključena v določeni oddelek po standardni klasifikaciji dejavnosti, z dejavnostjo iz povsem drugega oddelka, pa je to takšna sprememba namembnosti, da je potrebno gradbeno dovoljenje.
Predlagamo, da se vlogi za pridobitev lokacijske informacije priložijo:
  • podatki iz uradnega katastrskega načrta z razvidno označenimi parcelami (star največ 6 mesecev), izpisek iz zemljiške knjige ali posestni list oz. sklep sodišča
  • skica gradnje.


1.3 LOKACIJSKA INFORMACIJA ZA DOLOČITEV GRADBENE PARCELE

Na podlagi Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, 110/02), občina ne potrjuje več skladnosti parcelacije s prostorskimi akti.
V informaciji v zvezi s parcelacijo vam bomo zato posredovali samo podatek o vrsti prostorskega izvedbenega akta, s katerim se navedene parcele urejajo.
Če se parcela nahaja na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, parcelacija v prostorskem izvedbenem aktu ni točno določena.
V primeru, da se nameravana parcelacija nahaja na območju, ki se ureja s prostorskim izvedbenim načrtom (zazidalni načrt, lokacijski načrt, ureditveni načrt), odgovoru priložimo kopijo iz prostorskega načrta, s prikazom gradbenih parcel.

Predlagamo, da se vlogi za pridobitev lokacijske informacije priložijo:
  • podatki iz uradnega katastrskega načrta z razvidno označenimi parcelami (star največ 3 mesece), izpisek iz zemljiške knjige ali posestni list oz. sklep sodišča.

Lepo je slišati v tisti noči oglašanje polha in njegove "prijateljice" sove, rukanje jelena in glasove drugih nočnih prebivalcev gozda.

lokalne volitve 2014

lokalne volitve 2010

Medobinski inpektorat in redarstvo